Na spletni strani Demokracije so pred kratkim že poročali o pisanju tednika Globus o “zgodovini neke hrvatofobije” politologinje Mirjane Kasapović. Slednja je sicer zapisala precej ostrih trditev o Sloveniji, med drugim pa je obremenila tudi nekdanjega slovenskega predsednika Milana Kučana, ki je Slobodanu Miloševiću dal zeleno luč za napad na Hrvaško.
No, avtorica članka je bila na splošno precej nestrpno razpoložena do Slovenije, je pa pozabila, da je hrvaška oblast ob osamosvojitvi obeh držav enostransko prekinila slovensko-hrvaški sporazum o skupni obrambi proti JLA, kar je bila posledica dogovorov tedanjega predsednika Franja Tuđmana z Miloševićem in takratnim jugoslovanskim premierjem Antejem Markovićem. Zaradi tega so hrvaške oblasti ob napadu JLA na Slovenijo odstranile že postavljene barikade za zadrževanje tankov, v marsikaterem kraju na Hrvaškem so se prebivalci goloroki uprli agresorskim tankom JLA.
Ostro so stopili na stran Kučana
Verjetno pa se slovenski režimski mediji na pisanje Mirjane Kasapović sploh ne bi odzvali, če ne bi obremenila Milana Kučana. Tako je danes Večer objavil na spletni strani članek Roka Kajzerja z naslovom “Začinjeno z lažmi, manipulacijami in hujskaštvom”, ki je napisan tako, kot bi Kučan poslal demanti na uredništvo Globusa. Avtorico članka je napadel ad hominem, med drugim je zapisal: “Kasapovićeva je, kljub temu da naj bi sodila med hrvaško inteligenco, le še ena v vrsti hujskačev, ki skrbijo za razplamtevanje sovraštva med ljudmi z obeh strani meje.” No, precej umazano pisanje, ne glede na to, kaj si sicer mislimo o Kasapovićevi.
Da je v ozadju tega članka predvsem obramba Milana Kučana, pa kaže predvsem trditev: “Pakt Kučan-Milošević je izmišljotina, ki jo vztrajno ponavlja nacionalistični politik Slaven Letica, in na Hrvaškem se je, kot stokrat ponovljena laž, že uveljavila kot resnica. Kasapovićeva kot poznavalka bi to morala vedeti, a je to, kot kaže, namerno zamolčala. Pakt je v številnih odzivih v minulih letih zavrnil že Kučan, pa tudi nekdanji veleposlanik na Hrvaškem Vojko Volk.” Sledi tudi sklicevanje na Kučanovega dvornega zgodovinarja Boža Repeta.
Bil je na napačni strani zgodovine
Zagotovo pa presenečata predvsem ostrina in tendencioznost članka, ki je bolj na nivoju pisem bralcev kot nekega resnega novinarskega komentarja. Vse to kaže, da ima članek tudi svojega botra, saj se Milan Kučan precej boji, da bi se v zgodbi o razpadu Jugoslavije kompromitiral. Ni pa skrivnost, da je imel Kučan vedno zelo dobre odnose s Srbijo in da je med njegovimi političnimi “derivati” tudi “opankar iz Saraorcev”…