“Ko profesor laže po celem Balkanu in širše ter dela škodo Sloveniji. Škoda vsakega evra za tako FDV v Ljubljani,” se je na novo izkrivljanje resnice s strani profesorja Marka Milosavljevića odzval premier Janez Janša. Spomnimo. Milosavljević je bil v zadnjih mesecih eden izmed osrednjih protivladnih agitatorjev na tujem. Pred časom je denimo za oddajo The Listening Post na angleškem kanalu Al Jazeere dejal, da je v Sloveniji “veliko novinarjev in urednikov strah, da se jim bo kaj zgodilo”, – ob tem pa je, pozor! še opozoril na primere umorov novinarjev v več državah Evropske unije, denimo na Slovaškem, na Malti ter v Grčiji.
Če je bil kakšen novinar kdaj dejansko v strahu za svoje življenje, je bil to desnonazorski Miro Petek, ki so ga pred leti pretepli s kiji, a Marko Milosavljević je imel kajpak v mislih “neodvisne” in “svobodne” (levosučne) novinarje, ki lahko neprenehoma trosijo laži o aktualni vladi, tako doma kot tudi v tujini, pa se jim ne more prav nič zgoditi. Spomnimo še, da je bil zadnji zaprti novinar v Sloveniji prav Janez Janša konec 80. let zaradi prispevka v tedanji Mladini. Tokrat pa je Milosavljević zadnje razbijaške proteste pred parlamentom za N1 Hrvaška dejansko označil za “vodo na mlin” Janševi vladi, kar ni presenetljivo, saj gre za medij spornega srbskega milijarderja in tajkuna, ki je zagonski poslovni kapital prejel od finančnega špekulanta Georgea Sorosa, človeka, ki podpira tako “odprto družbo” kot tudi levičarske politike tako v EU parlamentu kod tudi drugod.
Spomnimo še, da je Milosavljević sodeloval tudi na enostranski razpravi v Evropskem parlamentu, na kateri je bilo govora o položaju medijev v Sloveniji, kjer je trosil laži o stanju na tem področju. Navedel je denimo, da je sedanja vlada predčasno razrešila generalnega direktorja RTV Slovenija Igorja Kadunca. Na besede Milosavljeviča se je ostro odzval strokovnjak za komuniciranje Edvard Kadič, ki za Milosavljeviča zahteva kazenski pregon zaradi blatenja države v tujini.
“Upam, da državni tožilec po uradni dolžnosti sproži kazenski pregon zaradi načrtnega blatenja države,” je zapisal Kadič. Milosavljević pa je tokrat ocenil, da je kaos na nedavnih protestih pred parlamentom dejansko odgovarjal vladi Janeza Janše, saj je bila z njim preusmerjena pozornost od drugih perečih tem, povezanih z zakonodajno oblastjo. To je približno tako, kot če bi nekdo brez utemeljitve trdil, da je profesorska služba Milosavljevića poglavitni vir njegovega dohodka, njegovo blatenje Slovenije v tujini pa zagotovo dobičkonosna popoldanska dejavnost. Milosavljević je ob tem še izpostavil svoje opažanje, da so ljudje nezadovoljni, ker so vladni ukrepi pogosto zmedeni, vlada pa naj bi slabo komunicirala s svojimi državljani, in da se ukrepi kar naprej spreminjajo. Ponovno gre za pristransko, v levih medijih pogosto predstavljeno oceno.
S kakšno “komunikacijo” je mogoče prepričati Ličino in Čordića, da je masko treba nositi?
Jasno je, da je epidemiološka situacija nepredvidljiva, stalno prilagajanje razmeram pa lahko opažamo tudi drugod po svetu. Ko je govora o komunikaciji, je potrebno opozoriti na del prebivalstva, pri katerem nobena komunikacija ne zaleže. Kako prepričati nekega Zlatana Čordića Zlatka ali pa denimo Anisa Ličino, da bosta nosila zaščitno masko, če pa sta prepričana, da to za njiju ne velja. In takšnih prvorazrednežev je pri nas še veliko. Slovenska družba ni Finska, kjer ljudje dosledno upoštevajo že vladna priporočila. Prav tako ni Nova Zelandija, kjer so dejansko uvedli obvezne covid kampe za vse obolele, obenem pa zapirali družbo pri mnogo manjšem številu obolelih. Da ne omenimo še dajanje ekskluzivne promocije raznim covid skeptikom, denimo Marku Potrču (podobno kot še Ličini, Čordiću, pljuvaški Anici Bidar itd.) in njegovemu zgrešenemu “švedskemu modelu”, ki so slovenski strokovnjaki že zdavnaj ovrgli.
Osrednji mediji obenem namenjajo pozornost že minornemu številu protivladnih “borcev” pred parlamentom, ki pogosto načrtno ne spoštujejo vladnih odlokov za omejitev širjenja koronavirusa. Je potemtakem res problem v komunikaciji vlade? Tudi izjava, da se je nedaven protest pred parlamentom v Ljubljani spremenil v nasilnega zaradi “podtaknjenih oseb”, je iz trte izvita. Dejstvo je namreč, da smo podobnega videli že 5. novembra 2020 in naj bi ga koordiniral znani obraz protivladnih demonstracij – Ličina. Znano pa je tudi, da se po letu in pol pozivov in groženj s smrtjo, tako Janši kot tudi njegovi družini itd., zadostno ne ukrepa (govora je zlasti o tožilstvu), zato se nasilje stopnjuje. Prav tako se Milosavljević ni mogel ogniti že obrabljeni paroli, da so bili protestniki “večinoma miroljubni”. Gre za retoriko, ki jo poznamo že iz lanskoletnega obdobja večmesečnih razbijaških protestov v ZDA, in ki so jo utrjevali osrednji levičarski mediji, kot je CNN. Še ena neumna izjava pa je, da je Janševa vlada pred letom dni prepovedala proteste.
Odločitve vrhovnega sodišča so politično kontaminirane zaradi kadrov pod okriljem tranzicijske levice
Zbiranje protestnikov namreč ni bilo mogoče zgolj v času zaostrenih epidemioloških razmer, preko 70 tednov namreč že potekajo tovrstni protesti in so celo neprijavljeni, pa jih nihče ne prepreči. Prav tako protestnica Tea Jarc ni bila kaznovana zaradi parole na dežniku, ampak zaradi kršenja Zakona o nalezljivih boleznih. Dotaknil se je tudi sveže odločitve Vrhovnega sodišča, da v primeru “Milanovi prostitutki”, v konkretnem primeru Eugenije Carl razsodi drugače, kot v primeru Mojce Pašek Šetinc. Kot smo že poročali, je drugačna razsodba verjetno posledica drugačne sestave senata sodišča ter da se sodišče izogiba objavi informacije v javnem interesu – kdo je sporno sporočilo za javnost zapisal in kdo je dal privolitev za njegovo objavo. Prav tako smo poročali o dveh obsežnih ločenih mnenjih sodnikov, in da je bila odločitev sprejeta le s tesno večino. Nismo pa pozabili omeniti niti dejstva, da so na vrhovnem sodišču nameščeni bivši državni funkcionarji pod vplivom stranke SD ter nakazali na možnost, da je šlo za politično motivirano odločitev v letu pred parlamentarnimi volitvami.
Prav tako Milosavljević ni pozabil navesti trača o srečevanju Janše “z bogatim trgovcem za medicinsko opremo”. Prodajalci zdravstvene opreme se dobivajo z različnimi politiki. Na “neodvisnem” 24ur so nedavno skušali prikriti, da se je podjetnik Andrej Marčič dobival tudi s sedanjim predsednikom RS Borutom Pahorjem. Prav tako pa se je Janša sestajal z uredniki in direktorjem POP TV oziroma skupaj z njimi igral golf, pa to še nič ne pomeni. Tudi lobist Božo Dimnik je potrdil, da z Janšo nikdar ni govoril o kakšnih poslih. Obenem pri N1 Hrvaška niso pozabili navesti niti novinarke Petre Bezjak Cirman, v povezavi s protesti. Kot je znano, gre za ženo novinarja hujskaškega portala Necenzurirano – Primoža Cirmana, ki naj bi ga posredno financiral medijski tajkun Martin Odlazek.
Domen Mezeg