Po ugotovitvah računskega sodišča je bilo ministrstvo za finance pri prenovi ključnega informacijskega sistema za javne finance MFERAC le delno učinkovito. Projekt se je bistveno podražil in zamaknil, pri čemer revizija izpostavlja več sistemskih pomanjkljivosti pri načrtovanju, vodenju in pogodbenem upravljanju. Po informacijah portala Info360 je bila prenova informacijskega sistema na ministrstvu za finance dražja za kar 19 milijonov evrov.
Računsko sodišče Republike Slovenije je preverjalo izvajanje prenove v obdobju od 1. januarja 2017 do 30. septembra 2025. Ugotovilo je, da je bil projekt v osnovi sicer zasnovan na strateških dokumentih, vendar ključni elementi načrtovanja niso bili ustrezno definirani. Cilji niso bili določeni merljivo, ocene časa in stroškov pa niso temeljile na jasni metodologiji, kar je po oceni revizorjev pomembno prispevalo k kasnejšim odstopanjem.
MFERAC, ki predstavlja osrednjo informacijsko hrbtenico javnih financ v Sloveniji, uporablja skoraj 7.000 aktivnih uporabnikov iz državne uprave, javnih zavodov in pravosodja. Sistem pokriva področja načrtovanja javnih financ, javnega računovodstva, kadrovskega upravljanja in obračuna plač.
Stroški narasli z 9 na 28 milijonov evrov
Prenova sistema se je začela leta 2016, ministrstvo za finance pa je v ta namen izvedlo več javnih razpisov in z istim zunanjim izvajalcem sklenilo več pogodb. Čeprav je bil prvotni načrt zaključka projekta postavljen okoli leta 2020, se zdaj zaključek pomika v leto 2027. Stroški so medtem narasli z načrtovanih nekaj manj kot 9 milijonov evrov na približno 28 milijonov evrov. Po podatkih portala Info360 naj bi skupna podražitev znašala okoli 19 milijonov evrov.
Revizija opozarja tudi na izbiro izvedbene variante
Revizija opozarja tudi na izbiro izvedbene variante, ki je bila ocenjena kot stroškovno učinkovitejša, a hkrati bolj tvegana. Ministrstvo teh tveganj ni ustrezno opredelilo niti ni vzpostavilo jasnega sistema njihovega obvladovanja. Dodatno je problematično, da so bila nekatera orodja za optimizacijo razvoja sistema vključena šele v zaključni fazi projekta, nato pa celo opuščena.
Pogodbeni model z zunanjim izvajalcem pod drobnogledom
Kritika se nanaša tudi na pogodbeni odnos z zunanjim izvajalcem. Ministrstvo je namreč naročalo predvsem programerske ure, brez natančne opredelitve končnih rezultatov. V praksi je to pomenilo, da je izvajalec sam ocenjeval obseg dela in posledično tudi stroške, kar po oceni revizorjev predstavlja tveganje za javna sredstva in šibko pogajalsko pozicijo naročnika. Ixtlan Team, ki je sodeloval pri izvedbi projekta, je tako deloval v okviru modela, kjer se je vsebina posameznih naročil pogosto definirala naknadno, kar je dodatno otežilo nadzor nad celotnim obsegom projekta.
Kot poroča Info360, ostaja odprto vprašanje, ali bo prenova MFERAC do leta 2027 dejansko zaključena brez dodatnih finančnih odstopanj, glede na dosedanje izkušnje pa revizija opozarja predvsem na potrebo po strožjem upravljanju velikih državnih IT-projektov že v fazi načrtovanja.
Sara Kovač