Umetnik Arjan Pregl, nekateri mu pravijo dvorni umetnik politične levice, na spletu prodaja eno od svojih umetnin, ki naj bi uprizarjala Inštitut “8. marec v boju s hujskaškimi inceli”. Slika se prodaja na spletu za 200 evrov, vsak pa lahko presodi sam, ali je dejansko tega denarja tudi vredna.
Arjan Pregl, ki je sicer “samozaposlen v kulturi”, velja za skrajnega levičarja, velikega kritika vlade Janeza Janše, ob tem pa ne moremo mimo dejstva, da se prav tako že več kot dvajset let napaja iz davkoplačevalskega denarja.
“A ti ni nihče povedal, da petošolci v povprečju že krepko presegajo tvoj izraz … tako likovni kot verbalni.”; “Koliko si bil star, ko si to naslikal?”; “Kaj je to? Skropucalo od malarja?”; “Preglovo razvrednotenje slikarske kulture #zaSmeti”. To so bili komentarji pod eno zadnjih Preglovih “umetnij” na družbenem profilu X. Na spletni strani jo prodaja za 200 evrov, ponazarjala pa naj bi (očitno) Niko Kovač iz 8.marca “v boju s hujskaškimi inceli“.


Kaj točno je s tem mislil, ni pojasnil, je pa glede na njegovo odkrito “mržnjo” do tistih, ki ne razmišljajo “levičarsko”, moč predvideti, da to leti na vse, ki razmišljajo drugače od levega pola in NVO.
Bi temu rekli “umetnost”?
Sicer pa je množice v preteklosti s svojimi kvaziumetninami že razburil. Marsikoga je v času vladanja prejšnje vlade šokirala njegova primitivna skulptura iz snega, s katero je jasno pokazal, kaj si misli o desnosredinski vladi. Nečak vplivnega funkcionarja v nekdanjem režimu in poznejšega predsednika uprave Mercatorja Zdravka Kazimirja Pregla naj bi pred hramom demokracije izdelal snežno skulpturo falusa, poleg nje pa sta se nahajala še napisa “SPOMENIK VLADI” in “VLADA PADA”.

Pregl je sicer znan kot velik kritik vlade Janeza Janše, slednjo je namreč obtoževal, da naj bi slabo vodila epidemijo, kratila svobodo govora, vključevala svoje kadre v vse pore družbe in aktivno uničevala kulturo. Zanimivo pa je, da Pregla ni prav nič motilo, ko je taisto oblast, ki se mu je zdela diktatorska, zaprosil za bivanje na stroške davkoplačevalk in davkoplačevalcev v Londonu, povrhu pa mu je bilo financiranje še odobreno. Več lahko preberete – TUKAJ.
Od umetnika bi sicer pričakovali, da bo kreativen in da bodo njegova dela izražala lastnika umetnine in njegovo “svojstvo”, a so se v preteklosti pričeli pojavljati sumi, da Preglove “umetnine” niso povsem plod njegove domišljije. Pojavile so se namreč slike drugih avtorjev, ki so bile zelo podobne njegovim delom. Povrhu vsega je ob primerjavi mogoče videti upodobitev podobnih figur, podobno likovno kompozicijo in izbiro barv. Spodnji kolaž slik Pujse Pepe (desna slika je Preglova) nedvomno predstavlja enega izmed takšnih primerov. Kot že rečeno, ne gre za osamljeni primer.

Kot smo že poročali v preteklosti, ima Pregl na kulturnem ministrstvu status samostojnega umetnika od leta 2004, pri čemer mu država plačuje tudi prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Po podatkih ERAR je Pregl v svoj žep pospravil že skoraj 90 tisoč evrov.

Zadnjo odločbo je prejel v začetku leta 2020, z njo mu bo država prispevke še naprej plačevala, in sicer (vsaj) do začetka leta 2025. Vmes je med letoma 2011 in 2013 dvakrat zaprosil za zamrznitev statusa, saj je bival v Bruslju, kjer je delala njegova partnerka. Medtem je bil po njej zavarovan, zunanje ministrstvo mu je plačevalo prispevke. Ker so se vrnili dva tedna pred iztekom mirovanja statusa, je zaprosil za skrajšanje obdobja zamrznitve, kulturno ministrstvo mu je (tudi) to odobrilo. Dejal jim je, da se bo v nasprotnem primeru moral prijaviti na zavod za zaposlovanje …
Skratka, Pregl že 20 let živi na plečih davkoplačevalcev …
A. H.
