Vlada je danes sprejela predlog državnih proračunov za prihodnji dve leti, v ospredju katerih bodo ukrepi za krepitev slovenskega gospodarstva, zdravstva, znanja, inovacij in stanovanjske ter podnebne politike. Predvidena so tudi sredstva za prenovo plačnega sistema v javnem sektorju, je povedal finančni minister Klemen Boštjančič. Civilna družba nad napovedanima proračunoma ni nič kaj preveč navdušena.
Za leto 2025 je DZ proračun sprejel že novembra lani, danes pa je vlada sprejela predlog njegovih popravkov. Hkrati je sprejela tudi predlog proračuna za leto 2026. Za leto 2025 je tako v državnem proračunu predvidenih 15,2 milijarde evrov prihodkov, kar je 4,6 odstotka več, kot je predvideno zdaj, odhodki pa se zvišujejo za osem odstotkov na 17,1 milijarde evrov. Primanjkljaj bo tako znašal 1,9 milijarde evrov oz. 2,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Leto pozneje naj bi se primanjkljaj znižal na 1,2 milijarde evrov, kar pomeni 1,6 odstotka BDP.
Poplave, javni delavci …
Boštjančič je povedal, da proračun zagotavlja sredstva za popoplavno obnovo Slovenije, trenutno je v njem 168 milijonov evrov. Prav tako bo imela Slovenija v obeh letih na voljo sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost, ki pa jih bo treba po njegovih besedah zaslužiti s predhodno izvedenimi reformami. Pri tem je treba poudariti, da je ta sredstva zagotovila Janševa vlada.
Proračun naj bi pokril tudi skupni učinek celotne plačne reforme javnega sektorja, ki je ocenjen na 1,4 milijarde evrov. Ta znesek se bo v prihodnjih štirih letih porazdelil na po približno 350 milijonov evrov vsako leto. Kot smo že pisali, bo prenova plačnega sistema uradnike v javni upravi še bolj oddaljila od revnega zasebnega sektorja, najbolj pa bodo zaslužili funkcionarji.
Prociklični proračun
V fiskalnem svetu, ki ga vodi Davorin Kračun, že dolgo opozarjajo, da se vlada pri proračunskem načrtovanju vede izrazito prociklično in ekspanzivno, se pravi, da se ne pripravlja na evropsko recesijo, ki skoraj zagotovo prihaja. Po mnenju fiskalnega sveta je dodatna pomanjkljivost tudi ta, da Slovenija še vedno nima ustreznega srednjeročnega proračunskega načrtovanja, ne zagotavlja spoštovanja fiskalnih pravil in je ob boju proti inflaciji v nasprotju z zaostreno denarno politiko Evropske centralne banke.
Največja težava je prekomerna zapravljivost proračunskih porabnikov, saj javna poraba narašča, dohodki v proračun (ki se prav tako višajo) pa ne dosegajo vseh potreb porabe. Kazalniki porabe tako po opozorilih fiskalnega sveta iz sredine leta precej presegajo dolgoročno vzdržne ravni in rasti, tudi po izključitvi neposrednega učinka vseh interventnih ukrepov, in hkrati presegajo vrednosti, priporočene na ravni EU.
Naša največja izvozna partnerica v hudih težavah
Spomnimo: naša največja izvozna partnerica Nemčija je na robu gospodarske katastrofe, ki se bo gotovo prelila še k nam.
Po analizi münchenskega inštituta za gospodarske raziskave Ifo bo letošnja rast nemškega gospodarstva ničelna. To potrjujejo tudi podatki o rasti v drugi četrtini letošnjega leta, ki so Nemčiji namerili celo negativno rast 0,1 odstotka! To pomeni, da se nemško gospodarstvo nevarno maje in s tem tudi gospodarstvo celotne EU, saj je Nemčija najmočnejši steber evropskega gospodarstva, tako rekoč motor Evrope.
Tudi globalno gledano slika ni rožnata. Analitiki Deutsche Bank napovedujejo, da se bo svetovna gospodarska rast upočasnila s 3,5 odstotka v letu 2022 na 2,9 odstotka v celotnem letu 2024 – precej pod zgodovinskim povprečjem 3,8 odstotka v letih 2000–2019. Deutschejeva napoved govori o svetovni gospodarski rasti v višini le 2,4 odstotka v letu 2024, pri čemer je 2,5-odstotna raven opisana kot “zgornja meja za to, da se šteje, da je v svetovni recesiji”.
V slovenski vladi pa so medtem videti kot turisti na rajskih plažah, ki z zanimanjem opazujejo cunami, ki se približuje obali, in ga slikajo s svojimi pametnimi telefoni.
I. K.