Z dr. Mirom Hačkom smo spregovorili o treh aktualnih temah v domači politiki – noveli zakona o medijih, premierjevih “prebliskih” na temo obdavčenja nepremičnin in o nesposobnosti in vplivu kriminalnih struktur v policiji.
Naš sogovornik, sicer politolog in profesor na Fakulteti za družbene vede, je bil izrazito kritičen do načrtovane prenove medijske zakonodaje. Napovedane obdavčitve nepremičnin še ne jemlje povsem resno, medtem ko iz njegove presoje dogajanja v policiji lahko razberemo, da je usoda notranjega ministra Boštjana Poklukarja negotova.
Ministrica za kulturo je novelo zakona o medijih predstavila kot enega najboljših medijskih zakonov v Evropi. A pozor, dr. Miro Haček opozarja, da je predlog zakona naletel na hude kritike na obeh straneh političnega spektra: “Politična zgodovina nas uči, da je v takšnih primerih s predlagano zakonodajo nekaj zelo resno narobe. Iz dosedanje javne razprave se čuti, da je neka želja po proračunskem financiranju določenih medijev, kar se mi zdi še najbolj sporno v predlagani zakonodaji. Potrebno je povedati, koga bi se tu financiralo – financiralo bi se milijonarje. Lastniki medijev niso “ubogi revčki”, ki komaj preživijo. Lahko bi rekli, da gre za najbogatejše Slovence. Bomo torej iz proračuna financirali najbogatejše Slovence?”
Levica se zavzema za delavce, financirala bi najbogatejše
Haček izpostavi še dodatno zanimivost, in sicer, da zakon prihaja z Ministrstva za kulturo, ki ga obvladuje stranka Levica z ministrico Asto Vrečko, ki se vsaj na deklaratorni ravni zavzema za delavstvo. “Levica, ki se bojda zavzema za delavce, predlaga proračunsko financiranje najbogatejših Slovencev. To ne gre skupaj s tem, kar javno govorijo,” oceni.
Problematičen pa se mu zdi tudi kriterij, po katerem bo vsakokratna oblast delila proračunska sredstva medijem. Prav lahko bi se namreč zgodilo, da bi vlada financirala samo vladi prijazne medije, ob zamenjavi oblasti pa bi se ta način delovanja nadaljeval, zamenjal bi se le nabor proračunsko financiranih medijev.
Inšpekcijski nadzor nad spletnimi vplivneži?
Predlog zakona je po drugi strani požel hude kritike tudi s strani spletnih vplivnežev. Številni so prepričani, da se bodo določila zakona uporabljala za omejevanje ustavno zagotovljene svobode govora.
“Ta del je najbrž zelo problematičen in pravno, najbrž tudi ustavno sporen. Z ukrepi izvršne veje oblasti se zelo težko omejuje kakršnokoli delovanje posameznikov, to bi morali biti ukrepi sodne veje oblasti. Zato tudi obstaja delitev oblasti,” pove dr. Haček.
Premierjevi “prebliski” na poti do letališča
Od poskusov obvladovanja informacijskega prostora pa k zategovanju davčnega primeža. Za razliko od novele zakona o medijih, ki je v javni razpravi, državljani in državljanke še ne vedo zagotovo, katere nepremičnine bodo obdavčene, v kolikšni meri oz. če bodo sploh obdavčene. “Predloga zakona še nismo videli, morda ga tudi ne bomo. Te napovedi uvrščam v kategorijo izjav oz. “prebliskov” predsednika vlade. Ta je doslej na to temo že marsikaj povedal, denimo tudi to, da davka na nepremičnine ne bo. Zato davka na nepremičnine še ne jemljem povsem resno. Resen pogovor bo možen šele, ko bomo imeli osnutek zakona,” pove.
V javnosti je sicer zaokrožil podatek, da bo davek na drugo nepremičnino, ki jo ima v lasti posameznik, znašal 1,45 odstotka vrednosti posplošene vrednosti nepremičnine glede na oceno GURS-a. “Davčna stopnja se mi zdi izrazito visoka. Zdi se, da je nastala nekje na poti med Ljubljano in letališčem. Torej ni sad nekega resnega premisleka, še najmanj pa neke mednarodno primerjalne analize,” pripomni naš sogovornik. Doda, da bi imela uvedba takšnih ukrepov nasproten učinek od pričakovanega. Dostopnost stanovanj se bo še dodatno zmanjšala, to pa je tudi v nasprotju s koalicijsko pogodbo.
Nesposobnost in kriminalne lovke v policiji
Pred božično-novoletnimi prazniki je Slovenijo pretresel drzen mafijski umor na obrobju Ljubljane. Zelo hitro so se začele pojavljati špekulacije o infiltraciji organiziranega kriminala v policijske strukture. To sta na koncu v medijih potrdila državna tožilka in sam predsednik vlade. To naj bi bil tudi razlog, da si je organiziral lastno varovanje. Hkrati je policijo pretresala še afera, povezana z imenovanjem generalnega direktorja policije. Upravno sodišče je namreč razsodilo, da je bil sklep o imenovanju Senada Jušića nezakonit. Zoper notranjega ministra Boštjana Poklukarja je bila v državnem zboru vložena interpelacija.
Haček je prepričan, da bi bilo z vidika predsednika vlade bolj smotrno, da vprašanja vpliva organiziranega kriminala v policiji ne bi toliko javno komentiral, temveč da bi se osredotočil na pripravo ukrepov za odpravo tega vpliva. “Predsednik vlade ima moč, da poseže v notranje ministrstvo, mislim seveda neposredno na ministra, ki je v tem primeru objektivno odgovoren,” je povedal.
Kot pojasnjuje, sta s policijo poleg vprašanja zakonitosti Jušićevega imenovanja trenutno povezani še dve veliki vprašanji. Prvo vprašanje je povezano s tem, kako globoko v policijo segajo lovke kriminalnih združb in do kod sega, preprosto rečeno, nesposobnost.
“Ta zgodba je še zdaleč ni končana. Zoper notranjega ministra je napovedana interpelacija in kot vemo, znotraj koalicije ni enotnega mnenja. Najbrž bo zelo težko obema koalicijskima partnerjema podpreti ministra. To povečuje pritisk na premierja, da ministra zamenja, s tem pa posledično tudi generalnega direktorja policije,” zaključi dr. Haček.
Žiga Korsika