Potresi v Turčiji in Siriji so zahtevali že preko 47 tisoč žrtev, od tega več kot 41.100 v Turčiji in najmanj 5900 v Siriji. Evropska unija se je v četrtek z namenom, da bi se olajšala dobava pomoči v Sirijo, omilila sankcije proti Siriji. V ZDA pa so poskrbeli za sprejetje Splošnega dovoljenja št. 23, ki za obdobje šestih mesecev dovoljuje vse transakcije, ki so povezane s pomočjo po potresu. Marsikoga je v luči tega tako zmotil članek Borisa Vaseva na portalu MMC z naslovom “Posebna poročevalka ZN-a: Potres v Siriji zaradi nezakonitih sankcij zahteval veliko več mrtvih”, ker je mogoče ob branju kaj hitro opaziti, da je ta povsem protizahodno usmerjen. Zahod je namreč predstavljen kot glavni krivec, da so posledice potresa še hujše, kot bi drugače bile, čeprav je denimo predel, ki je bil v Siriji v času potresov najbolj opustošen, pod nadzorom opozicije, kar pomeni, da ni podvržen sankcijam. Očitke, da so sankcije EU kakor koli vplivale na humanitarno pomoč, je sicer zanikal tudi evropski komisar Janez Lenarčič.
Članek kontroverznega novinarja RTV Slovenija Borisa Vaseva, ki med drugim velja za podpornika Hamasa, v preteklosti pa je buril duhove na račun nizkotnih stališč do ponosnih Slovencev, zasramoval slovensko glasbo in podajal pritožbe na račun postavitve jaslic, ker naj bi te po njegovo predstavljale verski fanatizem, se v glavnem fokusira na izjave posebne beloruske poročevalke Združenih narodov (ZN) Alene Douhan, ki je kritična na račun sankcij Zahoda do Sirije do te mere, da ta Zahod krivi, da je žrtev več, kot bi jih bi bilo, če sankcij ne bi bilo. “V kritični situaciji, v kateri je Sirija zaradi let spopadov in dolgotrajnih enostranskih sankcij že bila, država na potres ni bila pripravljena. Prepričana sem, da je število smrtnih žrtev zaradi učinka sankcij veliko večje,” med drugim izpostavlja poročevalka ZN. Povsem pa se drugotno predstavlja dejstvo, da je tako s strani ZDA kot EU prišlo do omilitve sankcij, da bi se pomagalo ljudem. Pozablja pa se tudi na kar nekaj dejstev.
Evropske države in ZDA so proti Siriji uvedle sankcije, potem ko je Asadov režim sprožil državljansko vojno z brutalnim zatiranjem miroljubnih protivladnih demonstracij med tako imenovano arabsko pomladjo, ki se je začela leta 2011. Režim sirskega predsednik Bašarja al Asada je protivladne protestnike označeval za navadne kriminalce in z njimi krvavo obračunaval četudi niso bili neoboroženi. Pred streli niso bili varni niti civilisti v hišah, saj se je streljalo tudi v hiše. Povrhu pa so ob tem prepovedali delovanje tujih novinarjev, ki bi lahko resnico o krutosti režima sporočali v svet.
Ker je nasilno zatiranje režima povzročilo ogromno smrtnih žrtev, so bile maja 2011 z namenom, da bi prišlo do demokratične tranzicije v državi uvedene sankcije proti Asadu in nekaterim drugim višjim predstavnikom oblasti. Istega leta so sankcije proti Sirije uvedli tudi v Evropski uniji. Uvedli so sankcije proti sirskemu predsedniku, ki so med drugim vključevale tudi zamrznitev premoženja in prepoved potovanja. Pred tem pa je bila tudi uvedena prepoved prodaje orožja, izdajanja vizumov in zamrznitev premoženja za Asadovega brata, njegove bratrance in nekatere druge predstavnike režima. Avgusta istega leta so bile strani ZDA uvedene še ekonomske sankcije, s čimer so bile med drugim prepovedane nove investicije ali transakcije iz ZDA v Sirijo (to je vključevalo tudi transakcije, ki so bile povezane z naftnimi proizvodi). Nato je prepoved na uvoz nafte iz Sirije uvedla še Evropska unija. Konflikt se je navkljub sankcijam nadaljeval, krutost pa je šla tudi do tako hudih meja, da se je pričelo govoriti o tem, da se izvajajo zločini proti človeštvu. K uvedbi ekonomskih sankcij in političnih sankcij se je priključila še Arabska liga. Kasneje je sledilo širitev sankcij tako na strani ZDA kot EU. ZDA so z dodatnimi sankcijami med drugim onemogočili, da bi se režimu od zunaj omogočala finančna, tehnološka ali materialna pomoč. Časovnico EU sankcij si lahko podrobneje preberete tukaj.
EU in njene države članice so vodilne donatorke mednarodne pomoči prizadetim v sirskem konfliktu
Ko je 7. februarja zaokrožila vest u uničujočem potresu, ki je prizadel Turčijo in Sirijo, je Turčija zaprosila za pomoč, ki jo je tudi dobila. Glede stanja v Siriji in pomoči le tej je obstajalo ogromno odprtih vprašanj, saj gre za državo, ki je že od leta 2011 v državljanski vojni. Kakorkoli, 10. februarja je sirski predsednik Bašar al Asad le obiskal prizadeto mesto Alep in odobril dostavo pomoči v vse dele Sirije. Torej tudi v dele, ki so pod nadzori upornikov. Ob tem pa je bilo po poročanju STA zahtevano, da razdeljevanje pomoči nadzorujeta Mednarodni odbor Rdečega križa in Sirski rdeči polmesec ob pomoči ZN. Sledilo pa je tudi dovoljenje, da se za prehod humanitarne pomoči še dva dodatna mejna prehoda. Ker je bilo jasno, da je dotok humanitarne pomoči otežen, so se ZDA odločile, da za obdobje 180 dni podaljšajo izvajanje transakcij, povezanih s humanitarno pomočjo Siriji, ki sicer v nasprotnem primeru ne bi bile dovoljene. V četrtek se je tudi Evropska unija določila za omilitev sankcij proti Siriji z namenom, da bi se pospešila dobava pomoči. “Človekoljubnim organizacijam tako pred dobavo zalog ali storitev sankcioniranim posameznikom, ustanovam ali podjetjem za humanitarne namene ne bo več treba zaprositi za dovoljenje pristojnih oblasti držav članic”, so sporočili in dodali, da gre za ukrep, ki bo v veljavi 6 mesecev. Kot sicer poudarjajo pri EU, so države članice od leta 2011 dalje za humanitarno pomoč Siriji in pa državam, ki sirske begunce gostijo, namenile znesek v skupni višini 27,4 milijarde evrov. Dodatnih 5,5 milijona evrov pa je bilo za humanitarne potrebe namenjenih po potresu.
V nedeljo je bila objavljena vest, da namerava predsednik Joe Biden zaradi uničujočih potresov v Turčiji in Siriji odobriti 50 milijonov dolarjev v sklad ERMA, ki je namenjen za nujno pomoč beguncem. Poleg tega ZDA prek State Departmenta in ameriške agencije za mednarodni razvoj USAID zagotavljajo 50 milijonov dolarjev humanitarne pomoči. S tem je skupna humanitarna pomoč ZDA za podporo odzivu na potres v Turčiji in Siriji do nedelje znašala 185 milijonov dolarjev. State Department in USAID sodelujeta prek agencij ZN in nevladnih organizacij pri zagotavljanju nujne pomoči v Turčiji in Siriji, vključno s toplimi obroki, vodo, medicinsko oskrbo in zalogami, neživilski izdelki, kot so odeje, oblačila in higienski kompleti, začasno zatočišče in gradbeni inženirji; in nujno duševno zdravje in psihosocialno podporo – zlasti za prizadete otroke in druge ranljive posameznike. Poleg tega ameriške nevladne organizacije zagotavljajo dragoceno pomoč, zasebni sektor ZDA pa je že podaril več kot 66 milijonov dolarjev za podporo prizadevanjem za pomoč in obnovo, poudarjajo v ZDA.
Tens of thousands of families in NW #Syria
are now homeless after the devastating #earthquake, and are in dire need of health care services in light of difficult humanitarian conditions.
From the tour of #WhiteHelmets to the shelter camps in Salqin for the #earthquake survivors pic.twitter.com/syk8jihy66— The White Helmets (@SyriaCivilDef) February 24, 2023
Potrese izrabili za propagando, da bi se proti Siriji ukinile kar vse sankcije
Dejstvo je, da državljanska vojna Siriji prinaša gromozansko trpljenje njenim prebivalcem. Čeprav je bil prekinjen ogenj leta 2020, pa se nemiri še naprej nadaljujejo in ljudje se soočajo z velikimi težavami. Kot je dejala Douhanova, se soočajo s pomankanjem reševalnih vozil, zdravnikov, zdravstvenih pripomočkov, težavo predstavlja dobava elektrike itd., a vendarle ni na mestu, da se sedaj Zahodu na takšen način nalaga krivda, pozablja pa, da so bile sankcije naložene z namenom, da bi se kršenje človekovih pravic in morija v Siriji končala. Po potresih so se pričeli na družabnih omrežjih pojavljati posnetki trpljenja, kjer se je pričelo pozivati k ukinitvi kar vseh sankcij proti Siriji. Ljudje so se tako pričeli spraševati ali so za večjo smrtonosnost res krive sankcije.
Po potresu se je zagotovo povečala uporaba hashtagov, povezanih s sankcijami proti Siriji, izpostavljajo raziskovalci Sirskega arhiva, ki uporablja spletno preverjanje za sledenje vojnim zločinom v Siriji. “Ni pa gotovosti, ali so ti hashtagi namerni (in del kampanje, ki jo sponzorira vlada) ali organski,” je za Deutsche Welle povedal tiskovni predstavnik Sirskega arhiva. “Samo splošna želja po pomoči je privedla do sodelovanja velikega števila ljudi. Jasno pa je seveda tudi, da sirska vlada pozdravlja takšno akcijo.” Ta vidik je “zelo premišljen,” je povedal Andrew Tabler, višji sodelavec in strokovnjak za Sirijo pri ameriškem thinktanku Washington Institute. “Režim in njegovi podporniki potres uporabljajo kot izgovor za pozivanje k odpravi vseh sankcij proti Siriji.”
Sirska vlada želi pridobiti dostop do mednarodnih trgov
Tabler ob tem opozarja, da je območje Idliba, severnega dela Sirije, ki je najverjetneje plačal najvišjo ceno za zamude pri reševanju, pod nadzorom opozicije, kar pomeni, da niso podvrženi sankcijam, ki so sicer uvedene proti sirski vladi. “Ta območja že več kot desetletje niso bila pod nadzorom Asadovega režima,” je dodal. O takšnem kontekstu v glavnem ni govora na družbenih medijih. Evropske države in ZDA so proti Siriji uvedle sankcije, potem ko je Asadov režim sprožil državljansko vojno z brutalnim zatiranjem miroljubnih protivladnih demonstracij med tako imenovano arabsko pomladjo, ki se je začela leta 2011. Dvanajst let pozneje sirska vlada, ki ima ponovno v nadzoru večji del države, želi obnoviti svojo podobo in ponovno pridobiti dostop do mednarodnih trgov.
Zanimivo je, kako se pri kritiziranju sankcij proti Siriji, pozablja na spremembe zakona o kibernetskem kriminalu, ki je bil s strani sirske vlade uveden aprila 2022 in pomeni, da je za navadne Sirce nevarno objaviti ali objaviti kar koli, kar bi lahko bilo kritično do vlade. Kot je v pravni analizi spremenjenega zakona poročal Inštitut za bližnjevzhodno politiko Tahrir, ima sirska vlada tudi posebno varnostno vejo “za spremljanje objavljenih objav na družbenih medijih in drugih digitalnih komunikacij”.
Sankcije izvzemajo humanitarno pomoč
Številne vlade, ki so uvedle sankcije, poudarjajo, da so sankcije vedno izvzele humanitarno pomoč. “Odločno zavračam očitke, da sankcije EU kakor koli vplivajo na humanitarno pomoč,” je kmalu po potresu dejal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Nemško zunanje ministrstvo poudarja, da sankcije nikoli niso veljale za humanitarno pomoč ali stvari, kot so težki stroji, ki bi jih lahko uporabili za premikanje ruševin. “Ne nasedajte pripovedi, ki jo širijo nekateri akterji, ki poskušajo uresničevati lastne interese v teh zelo težkih časih,” je na nedavni tiskovni konferenci posvaril tiskovni predstavnik nemškega zunanjega ministrstva. “Trenutne katastrofalne razmere se politično izkoriščajo.”
Vse navedeno pa ne pomeni, da sankcije proti Siriji nimajo škodljivega učinka. “Ne dvomim, da imajo sankcije negativen vpliv na človekove pravice,” poudarja politični ekonomist in strokovnjak za sirske sankcije Karam Shaar. “Temu ne more nihče oporekati”. Vendar bi se morali po njegovih besedah pogovarjati tudi o kontekstu in preostali zgodbi. Shaar je na primer opozoril, da je bila ena največjih težav za številne navadne Sirijce v državi in zunaj nje pošiljanje denarja v Sirijo in iz nje. Sankcije naj bi Asadov režim odrezale od mednarodnega bančništva, a dejansko so zelo otežile življenje navadnim Sircem. 9. februarja je ameriška vlada poskrbela za sprejetje Splošnega dovoljenja št. 23, ki naj bi to nekoliko odpravilo. Za 180 dni so s tem dovoljene vse transakcije, povezane z odpravljanjem potresov, ki bi bile sicer prepovedane s predpisi o sirskih sankcijah. Ta teden je ameriško ministrstvo za trgovino tudi sporočilo, da bo pomagalo pospešiti izvoz v Sirijo, ki bi lahko bil koristen pri prizadevanjih za obnovo, kot so telekomunikacijska in medicinska oprema, prenosni generatorji ter oprema za čiščenje vode ali sanitarna oprema. 15. februarja je sankcije omililo tudi Združeno kraljestvo. Ob tem so poudarili, da njihove sankcije niso usmerjene v humanitarno pomoč, hrano ali medicinske pripomočke. Toda, ker priznavajo, da so nekateri vidiki nekaterih sankcij morda nepraktični v krizi, so se odločili za olajšanje dela humanitarnim organizacijam v Siriji, ne da bi pri tem kršile sankcije proti Asadovemu režimu.
Potrebno bi bilo podrobno spremljanje sankcij in izjem
Shaar, Tabler z Washingtonskega inštituta in drugi analitiki se strinjajo, da je potrebno sankcije in izjeme spremljati in redno ocenjevati. Tabler je opozoril, da bi pomanjkanje skrbne ocene lahko povzročilo težave okrog nove izjeme s strani ZDA. Veljala bo namreč šest mesecev namesto običajnih treh, kot je v navadi v takšnih primerih. Izpostavil je, da je Asadov režim v preteklosti že preusmerjal pomoč. “Poznam nenamerne učinke, ki jih imajo lahko sankcije, in vem tudi, da ljudje trpijo in jim moramo zagotoviti pomoč. Toda odpiranje na ta način omogoča zlorabo,” je pojasnil nekdanji posebni svetovalec za Sirijo ameriškega zunanjega ministrstva.
V tem primeru Tabler predlaga, da se skrbno preveri škoda zaradi potresa in kaj je treba obnoviti, nato pa se tudi zagotovi, da bo na novo omogočen denarni tok v Sirijo dejansko šel v to smer, namesto da bi ga Asadova vlada izčrpala in bi ga lahko uporabila za lastno obogatitev ali financiranje nadaljnjih napadov na svoje nasprotnike. Države, ki izvajajo sankcije, imajo po njegovih besedah tehnologijo in sposobnost, da lahko izvajajo tovrstno spremljanje. “Toda pojavlja se vprašanje politične volje,” je dejal Tabler.
Žalostno je, da se tragedijo ljudstva izkorišča za politične namene. V članku Vaseva nedvomno manjka bolj celostna slika, ne pa zgolj poudarek na pogledu beloruske poročevalke ZN, ki zagovarja ukinitev sankcij. S tem bi se namreč lahko pomagalo Asadovemu režimu, da bi še dodatno utrdil oblast. To pa bi bilo v resnici v škodo ljudstva, ki že tako trpi.
Sara Kovač