Hamas, kot organizacija, ki ima svoje korenine v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, predstavlja enega najbolj zapletenih in kontroverznih akterjev na bližnjem vzhodu. Ustanovljen je bil sprva kot versko in socialno gibanje, s sčasoma se je “gibanje” preobrazilo v ekstremistično politično in oboroženo silo. Njegova zgodovina, ki je tesno povezana z Izraelom, in vloga v geopolitičnem prostoru imata pomembne posledice, ne le za Bližnji vzhod, ampak tudi posledično na Evropo, ki se sooča s povečanimi ilegalnim migracijskim tokom in radikalizacijo posameznikov v državah Evropske unije.
Kam segajo začetki gibanja Hamas? Hamas je bil ustanovljen v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja na območju Gaze in zahodnega brega, ki sta bila takrat pod izraelsko vojaško okupacijo.
Hamas se je med prvo intifado 1987 izkazal kot odločen nasprotnik izraelske okupacije in je s svojimi verskimi in socialnimi programi privabil številne privržence med Palestinci. Njihova prisotnost in dejavnost so prispevali k radikalizaciji konflikta, ki je bil pred tem bolj označen z nacionalističnimi elementi. Sprva je gibanje delovalo kot versko in socialno gibanje, katerega cilj je bil promovirati islamsko identiteto in s tem doseči radikalizacijo revnih Palestincev z nudenjem socialne pomoč. Njegova ustanovitev je potekala v kontekstu nasilnega konflikta med Palestinci in Izraelom, kar je pomembno za razumevanje njegovega razvoja. Z vzponom gibanja Hamas so se začeli pojavljati tudi politični in oboroženi vidiki.
Hamas se je uveljavil med drugo palestinsko intifado, ki je izbruhnila leta 2000. Intifada je bila obdobje množičnih protestov in nasilja, ki je sledilo neuspešnim mirovnim pogajanjem med Izraelom in Palestinci. Hamas se je med tem obdobjem izkazal kot odgovor na izraelsko vojaško okupacijo in postal ena izmed najbolj priljubljenih palestinskih skupin, ki je nasprotovala Izraelu.
Njihova dejavnost med intifado je bila tudi označena z oboroženimi napadi proti izraelskim ciljem in napovedovanjem svetovnih svetopisemskih vrednot, kar je pridobilo podporo med nekaterimi Palestinci. Njihova priljubljenost in vpliv na politični prizorišču sta naraščala, kar je vplivalo na dinamiko konflikta.
Hamas je tako oblikoval svojo oboroženo vejo, znano kot Kasamove brigade, ki je postala ključna za izvajanje oboroženih dejavnosti. Ta preobrazba iz verskega gibanja v politično in oboroženo silo je imela dolgoročne posledice za konflikt in regionalno stabilnost.
Vzpon politike in verskih voditeljev
Ustanovitelj in veliki vodja Hama-a Ahmed Yassin je bil ključna figura v samih začetkih gibanja. Bil je duhovni vodja in moralni avtoriteta za Hamasove privržence. Kljub svoji omejeni mobilnosti (invalidski vozičk) je imel velik vpliv na versko in politično usmeritev Hamasa. Leta 2004 je bil ubit v napadu Izraelske vojske. Ismail Haniyeh je bil politični vodja Hamasa v Gazi in pozneje premišljen kot eden od najvplivnejših voditeljev gibanja.
Služil je kot predsednik vlade v Gazi in se aktivno vključeval v politične prizadevanja Hamasa. Ključna oseba pri organizaciji oboroženih dejavnosti Hamasa, ki je sicer deloval iz ozadja in skrbno organiziral napade na izraelske cilje je bil Saleh al-Arouri, ki si je prav tako od začetka vzpostavitve gibanja prizadeva za okrpitev vojaških zmogljivosti. Leta 2017 je politični vodja postal Yahya Sinwar, ki je sicer pred samo militantno izvolitvijo svoj čas preživljal v zaporu v Izraelu, Yahya je bil znan po svoji trdi in odločni drži.
Politična dimenzija konflikta
Hamas je leta 2006 sodeloval na parlamentarnih volitvah v Palestinski avtonomiji in presenetljivo zmagal, kar je privedlo do prevzema oblasti v Gazi in sčasoma tudi na Zahodnem bregu. Njihova politična zmaga je sprožila zapletene odnose s Palestinsko oblastjo in Izraelom ter postavila Hamas v središče političnega dogajanja.
Hamasov uspeh na volitvah je razkril razdeljenost med palestinskimi političnimi strankami in vplival na razmerja moči v bližnjevzhodni regiji. Izraelska oblast in mednarodna skupnost so se odzvale s sankcijami proti Hamasu, kar je še poglobilo konflikt.
Kako Hamas opredeljuje svet in širjenje ideologije znotraj Evropske unije
Mednarodna skupnost in številne države sveta so Hamas označile kot teroristično organizacijo. Ta oznaka izhaja iz njihovih oboroženih napadov, terorističnih taktik in ciljev, ki vključujejo uničenje Izraela in delovanje na civilno prebivalstvo.
Hamas in širjenje vloge organizacije ter islamistične ideologije ima potencialni vpliv na posameznike zunaj Bližnjega vzhoda, vključno z državami članicami Evropske unije (EU). Hamas, kot organizacija z versko in politično komponento, je postavil v ospredje svoje cilje za uveljavljanje islamske ideologije in palestinske narodne pravice, kar ima lahko širše posledice in lahko vpliva na določene posameznike in skupine zunaj svojega geografskega območja.
Propaganda in komunikacija
Hamas, kot tudi druge skrajne skupine so prepoznale moč interneta in družbenih medijev pri širjenju svojih sporočil. Prek spletnih platform, kot so Twitter, Facebook, YouTube in Telegram, dosežejo široko občinstvo po vsem svetu. Na teh platformah objavljajo videoposnetke, novice, izjave in propagandne materiale. Na omenjenih platformah pogosto uporabljajo radikalno in provokativno retoriko, ki spodbuja sovraštvo in nasilje. Njihova sporočila se pogosto nanašajo na verske motive in politične spore ter vključujejo pozive k odporu proti sovražnikom. Teroristična gibanja so vešča uporabe družbenih mrež in algoritmov za filtriranje vsebin. To omogoča, da se sporočila usmerjajo na določene ciljne skupine, kar povečuje učinkovitost propagande.
Kot element rekrutacije in radikalizacije s pomočjo finančna podpora državljanom Evropske unije s strani Hamas-a za širjenje svoje ideologije in islamizacijo znotraj EU, ter spodbujanje prestopa v Hamasovo organizacijo, bodisi kot član ali borec na Bližnjem vzhodu, predstavlja resno varnostno grožnjo in zadeva nacionalno varnost ter varnost EU kot celote. Hamas lahko poskuša financirati izobraževalne programe, verske ustanove ali medijske projekte v EU, ki širijo njihovo ideologijo. Prav tako za dosego ključnih ideoloških ciljev bi lahko nudili neposredno finančno podporo posameznikom ali skupinam v zameno za njihovo podporo ali dejavno vključevanje v Hamasove dejavnosti. Države EU v ta namen morajo sprejeti stroge protiteroristične ukrepe, okrepiti spremljanje finančnega toka v teroristične organizacije in vzpostaviti programe za preprečevanje radikalizacije. Sodelovanje na mednarodni ravni je ključno za obravnavo to vrstnih izzivov, da se zaščiti varnosti državljanov EU.
Politika in zunanji vpliv
Hamas je ena od vplivnih igralk na mednarodnem političnem prizorišču, kar odraža zmožnost pritegniti pozornost in izraziti svoja “radikalna” stališča. Vplivi seveda segajo onstran palestinskega konflikta in imajo globalne posledice, aktivnosti in stališča sežejo v mednarodno politično podnebje in vplivajo na odnose med državami, vključno z državami članicami Evropske unije. Hamas je bil vključen v različne diplomatske pobude in pogajanja v zvezi z izraelsko-palestinskim konfliktom. Njihova prisotnost v teh procesih vpliva na razplet in možnost doseganja trajnostne rešitve, ki pa so seveda v prid radikalno teroristični organizaciji. Navsezadnje je potrebno upoštevati, da vpliv ni omejen samo na Bližnji vzhod, temveč seže globlje v mednarodno politiko in mednarodne odnose. Odnosi z organizacijo kot je Hamas, ki so sicer na seznamih terorističnih organizacij, ostajajo ključno vprašanje v boju proti terorizmu in vzdrževanju stabilnosti v regiji.
V zaključku kolumne bi rad poudarili, da Evropska unija in države članice stojijo pred resnimi izzivi glede varnosti in stabilnosti svojih državljanov. Možni vplivi radikalizacije družbe in širjenja islamske ideologije, kot tudi problematika ilegalnih migracij iz Bližnjega vzhoda, zahtevajo pozorne ukrepe in sodelovanje na različnih ravneh.
Evropska unija in njene države članice so že sprejele številne ukrepe za obravnavo teh izzivov, ki pa preraščajo v neobvladljive razmere. Preprečevanje radikalizacije in nasilnega ekstremizma ter krepitev integracije priseljencev mora ostajati ključni vidiki prizadevanj tako Evropske unije kot držav članic.
Jasno je, da so varnostni izzivi, povezani z radikalizacijo, širjenjem islamske ideologije, ilegalne migracije ter drugačnih kultur, ki niso nujno Evropsko normirane širšega aspekta, ki zahtevajo celovit pristop na mednarodni in nacionalni ravni.
Andrej Vastl