Evropa ima sama velike količine neizkoriščenega zemeljskega plina, katerega črpanje je preprečila prav Rusija preko financiranja okoljskih organizacij. Slednje so se borile proti koriščenju evropskega zemeljskega plina, posledično pa Evropo potiskale v naročje Vladimirja Putina ter posredno financirale njegovo oboroževanje. Ni znano, da bi to pomenilo kakšen večji doprinos za okolje in svet, ker so plin pač črpali Rusi. Pripomba: Zdi se, da slovenski podnebni aktivisti nosijo težko moralno breme, saj so s svojim naivnim ravnanjem doprinesli k proizvodnji ruskih bomb, ki sedaj letijo na nebogljene otroke, ženske in starce.
Vojna v Ukrajini je jasno pokazala na to, kako močno je Evropa postala odvisna od ruskega plina in nafte. Poskusi samostojnega pridobivanja zemeljskega plina, so se pogosto neuspešno končali. Razlog za to so bile okoljske nevladne organizacije, ki so njegovo koriščenje preprečile s podnebnimi protesti, finančno podprtimi iz Moskve, poroča PAP.
Interesi zahodnih borcev za podnebno pravičnost in ruskega diktatorja Vladimirja Putina, sovpadajo, čeravno so bili njihovi vzgibi različni. Že leta se pojavljajo indici, ki kažejo na to, da je Moskva želela prodati še več zemeljskega plina in nafte ter v tej luči podpirala okoljske aktiviste v ZDA in Evropi, v njihovem boju s fosilnimi gorivi.
Rusija naj bi tako podpirala številne “koristne idiote”, grupirane v okoljskih organizacijah. Evropskim podnebnim organizacijam je Putin namenil kar 82 milijonov evrov, za njihovo nasprotovanje proizvodnje zemeljskega plina v Evropi. Že nekdanji generalni sekretar Zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je leta 2014 dejal, da je Rusija podpirala ekološke organizacije, da bi Evropo ohranjala odvisno od svojega plina. Posebej dejavna je bila Greenpeace.
Evropa se je odpovedala črpanju lastnega plina v korist Putinovega režima
Tako kot ZDA tudi Evropa poseduje ogromne zaloge zemeljskega plina iz skrilavcev. Na začetku 21. stoletja, so bila velika evropska podjetja, pripravljena vlagati v razvoj izkoriščanja teh zalog. Vendar pa so zaloge ostale pod zemljo. Razlog za to so bili izjemno pritiski okoljskih aktivistov, tako na podjetja kot tudi na vlade. In s tem so bile raziskave evropskih nahajališč plina, zaključene.
Naenkrat so se pojavile dobro organizirane skupine okoljskih aktivistov, ki so želele za vsako ceno preprečiti “lomljenje skrilavcev” (fracking) v vzhodni Evropi, kjer Rusija prodaja svojo energijo. In posledično je za vzhodne Evropejce postal zanimiv prav ruski zemeljski plin. Še pred 15 leti pa se je v Evropi pridobivalo več plina, kot ga je izvažala Rusija. Trenutno Evropejci trošijo kar 40 odstotkov ruskega plina.
Že Trump je leta 2018 opozarjal, da je Nemčija preveč odvisna od ruskega zemeljskega plina
V zadnjih letih je zlasti Nemčija postala močno odvisna od Rusije. Odpovedala se je namreč jedrski energiji, obenem pa zasnovala na desetine novih plinskih elektrarn, ki naj bi jih z energentom zalagala zlasti Rusija. In ko je nekdanji predsednik ZDA Donald Trump leta 2018 dejal, da je Nemčija na energetskem področju postala odvisna od Rusije, so se nemški diplomati temu posmehovali. Je pa ruska invazija na Ukrajina neusmiljeno razgalila to odvisnost, kar je priznal tudi kancler Olaf Scholz.
Dejstvo je, da boj s pridobivanjem zemeljskega v ZDA in Evropi, dejansko ni prispeval k večjemu varovanju podnebja, saj Evropejci še naprej trošimo zemeljski plin. Razlika je samo v tem, da ga uvažamo iz Rusije. Obenem je vojna povzročila dvig cen plina, kar spodbuja potrošnjo premoga, slednji pa povečuje emisije toplogrednih plinov. Zaradi pomanjkanja alternativ ruskemu plinu, Nemci sedaj razmišljajo o podaljšanju obratovanja termoelektrarn na premog.
Domen Mezeg