Nemška vlada je v torek slovesno odprla svoj prvi plavajoči terminal za utekočinjeni zemeljski plin, zgrajen v rekordnem času kot del berlinskega načrta, in nadomešča ruski plin, prva ladja za uplinjanje pa naj bi pristala sredi decembra. Po poročanju nemških medijev so nemška skladišča zdaj polna, mrzla zima pa ni več tako zaskrbljujoča, kot je sprva kazalo.
V torek objavljeni podatki evropskega združenja za skladiščenje plina GIE so pokazali, da so skladišča zemeljskega plina v Nemčiji zdaj 100-odstotno napolnjena, hkrati pa je v torek slovesno odprla svoj prvi plavajoči terminal, zgrajen v rekordnem času, namenjen hrambi utekočinjenega zemeljskega plina. Terminal je del berlinskega načrta in nadomešča ruski plin. Največje evropsko gospodarstvo je gradilo svoje rezerve, potem ko je Rusija po invaziji na Ukrajino zmanjšala dobavo.
Po poročanju DW je Zvezna agencija za omrežja, nemški energetski regulator, sporočila, da je skupna raven skladiščenja v Nemčiji 100-odstotna. Mejnik skladiščenja so dosegli sočasno z odprtjem novega pomola, namenjenega uvozu utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) po morju kot alternativa dobavi iz Rusije po ceveh. Skupno je predvidenih pet takih terminalov. Predsednik zvezne omrežne agencije Klaus Müller je izrazil zadovoljstvo ob dvojnem uspehu, dejal pa je, da zdaj potrebujejo zagon za širitev obnovljivih virov energije in njihovih omrežij. Polni rezervoarji za shranjevanje naj bi se izkazali kot koristen blažilnik za zagotavljanje oskrbe podjetij in potrošnikov v zimskih mesecih. Država je svoje cilje prihranka plina izpolnila pred rokom, saj je do sredine oktobra dosegla 95-odstotni cilj, določen za november.
Prihranki boljši od pričakovanih
Uspeh nemškega prizadevanja za varčevanje s plinom je bil deloma podprt s prizadevanji Berlina za pridobivanje alternativnih virov. Ti so vključevali uvoz UZP od proizvajalcev, kot sta Norveška in Združene države. Prilagodila so se tudi podjetja in zasebni potrošniki, ki so prisluhnili pozivom k zmanjšanju potrošnje. To je deloma omogočilo toplo jesensko vreme, zaradi česar je bilo manj potrebe po ogrevanju, kot bi sicer pričakovali. Prizadevanje za preprečitev energetske krize je vključevalo tudi začasno ponovno zagon starih elektrarn na nafto in premog ter podaljšanje življenjske dobe zadnjih treh nemških jedrskih elektrarn.
Infrastruktura za lažji uvoz LNG zgrajena v 194 dneh
Po napadu Rusije na Ukrajino, ustavitvi dobave plina iz Gazproma in poznejšem uničenju plinovoda Severni tok 1 je Nemčiji primanjkovalo približno 50 milijard kubičnih metrov (bcm) plina v letnih dobavah. Na hitro zgrajena infrastruktura za lažji uvoz LNG je izhod za Berlin. UZP je preohlajen plin pod visokim pritiskom, spremenjen v tekoče stanje, primeren za transport na dolge razdalje. Za pretvorbo nazaj v plin je potrebna posebna oprema, tako imenovane enote za ponovno uplinjanje. Po šestih mesecih je bila dokončana gradnja infrastrukture za podporo vhodnega plavajočega terminala za utekočinjeni zemeljski plin (FSRU), pomola, cevovodov in električnih vodov.
Dokončanje v 194 dneh je nemški rekord v hitrosti gradnje brez primere, ki je bila mogoča z dovoljevanjem izjem in opustitvijo presoj vplivov na okolje. Drugi FSRU se pričakuje konec decembra, naslednje leto pa bodo sledili še trije. Nemška vlada upa, da bo z LNG do leta 2023 nadomestila 50 do 60 odstotkov ruskega plina.
Tanja Brkić