Beg slovenskih podjetij na Hrvaško ne bi smel nikogar presenetiti. Podjetja se vedejo racionalno in se selijo v poslovna okolja, ki jim omogočajo preživetje in hitrejšo gospodarsko rast.
Na Hrvaško in Srbijo se selijo velika kot tudi manjša podjetja. Na Hrvaško je sedež oziroma poslovodstvo preselil A1 Slovenija, Lidl, L’Oreal, Rauch, SAP, PwC in Perutnina Ptuj. NLB je v Srbiji vzpostavil razvojni center s 120 zaposlenimi, poroča Delo. Na Hrvaško se selijo tudi avtoprevozniki in vrsta drugih branž.
Nekatera podjetja vidijo priložnost v Srbiji in BIH. Eksemplarični primer je Iskra, ki vse intenzivneje investira v proizvodne kapacitete v državah nekdanje Jugoslavije. Kot pravijo, predvsem zaradi boljšega administrativnega in davčnega okolja ter podpore države.
Hrvaško poslovno okolje je konkurenčnejše predvsem zaradi ugodnejšega davčnega okolja. Tako je videti primerjava davčnih okolij:
| Kategorija | Slovenija | Hrvaška |
|---|---|---|
| Dohodnina | 16–50 % (pet stopenj, progresivno) | 20 %/30 % + lokalni dodatki (do ~18 %) |
| Davek na dobiček (DDPO) | 19 % | 10 % (<1 mio €)/18 % (>1 mio €) |
| DDV (standardni) | 22 % | 25 % |
| DDV (znižane stopnje) | 9,5 % (hrana, zdravila, knjige) | 5 %/13 % (širok nabor osnovnih dobrin) |
| Socialni prispevki | ~38,2 % skupno (22,1 % delavec/16,1 % delodajalec) | ~36,5 % (20 % delavec/16,5 % delodajalec) |
| Kapitalski dobički | 25 %, znižanje po letih, oprostitev po 20 letih | 10 %, oprostitev po dveh letih |
| Dividende | 25 % | 10 % |
| Davek na nepremičnine | Ni splošnega (v pripravi) | Občinski, ni enoten |
Racionalna podjetja, iracionalni Golob
Če lahko rečemo, da se slovenska podjetja vedejo racionalno, ko selijo poslovodstva ali proizvodnjo preko južne meje v bolj gostoljubna okolja, tega ne moremo reči za vlado Roberta Goloba, ki to negostoljublje v Sloveniji ustvarja. “Če lahko isto delo nekdo opravlja s šoferjem, ki je zaposlen formalno na Hrvaškem, v resnici pa z njim opravlja slovenski lastnik, bo mogoče kakšen izziv za našo šolsko, socialno in zdravstveno mrežo manj, in to ni nič narobe,” je povedal premier na srečanju Obrtno-podjetniške zbornice.
Golob pa še zdaleč ni edini, ki bi rešitev za tegobe Slovencev videl v propadajočem gospodarstvu. Podobno je pred časom izjavil Luka Mesec, še preden je postal minister, ko je v slovenskem izvoznem sektorju videl “ahilovo tetivo” gospodarstva.
S. K.