Francijo je zajel nov val protikrščanske histerije. Tamkajšnja levica si namreč prizadeva, da bi z grbov 17 tisoč mest odstranili križe. Gre za nov napad na verske simbole v tej državi. Podoben boj je v preteklosti že potekal glede prisotnosti spomenikov svetnikom na javnih mestih, pa tudi glede križev na pokopališčih, levičarje pa so zmotile celo jaslice. Tokrat se je na črni listi za “odstrel” znašel grb manjšega mesta Moëslains. Kontroverzna zgodba ima začetke v letu 2015, do končne odločitve, ki jo je podal državni svet, pa je prišlo šele pred kratkim. Škofovski križi v mestnem grbu bodo sicer ostali, vendar so poznavalci prepričani, da gre za neke vrste pirovo zmago.
Leta 2015 so svetniki v kraju Moëslains, ki ima 430 prebivalcev, naročili in izglasovali nov grb. Pri zasnovi so se zgledovali po grbu plemiške družine iz tega kraja, v katerem sta se znašla tudi dva škofovska križa, ki obeležujeta delovanje škofov Saint-Nicolasa in Saint-Aubina, sicer zavetnikov lokalne cerkve in kapelice. Eden izmed svétnikov je križa spoznal za “kršitev načel sekularizma in nevtralnosti javne dobrine”. Upravno sodišče v Chalons-en-Champagne je 4. julija leta 2017, razsodilo v prid mesta. V razsodbi je bilo moč prebrati, da škofovska križa predstavljata “preprosto zgodovinsko referenco” in da ne gre za “izraz verskega prozelitizma”, kar bi spodkopalo “načelo nevtralnosti občine”. Vendar pa se je ognjevit pravni boj bil še naprej. Primer je naposled končal še na prizivnem sodišču v kraju Nancy, na koncu pa še do državnega sveta, poroča pch24.
Diskusija o krščanskih elementih v francoskih grbih se torej potencialno lahko nanaša na kar 17 tisoč občin. V primeru verskih simbolov na grbih v pravu izpred leta 1905 (ki je ločilo cerkev in državo), pa je situacija povsem jasna. Ob tem se pojavlja vprašanje kaj storiti z grbi, ki so nastali pozneje, in katerih verski elementi so povezani z zgodovino lokalne skupnosti. V nekaterih občinah, še zlasti tam kjer vlada levica, modernizirajo svoje simbole in odstranjujejo verske elemente, medtem ko druge prisegajo na tradicijo in identiteto. Tako je tudi bilo v primeru kraja Moeslains. A tisti, ki se je pritožil je trdil, da se na krajevnem grbu nahajata simbola dveh škofovskih križev, ki sta nesporno verske narave. Ta simbola verske oblasti pa sta v nasprotju s francoskim pravom. Ob tem je izrazil prepričanje, da se v tem primeru ni mogoče sklicevati na zgodovino, torej na to, da se v občini nahajata dva sakralna objekta. Po njegovem prepričanju ne gre za resno utemeljitev.
Grb ne predstavlja verskega spreobračanja
Po njegovem prepričanju v samem naselju ni škofije oziroma samostana. Očitek je utemeljeval tudi v tem, da sta mestni svet in župan ignorirala vrednoto laičnosti in dolžnost ohranjanja nevtralnosti z uporabo teh simbolov na uradnih občinskih dokumentih, kar naj bi po njegovem prepričanju trajno motilo javni red. Obramba je prepričana, da se simbola na grbu nanašata na dva karakteristična spomenika v občini, med katerima je bil eden razglašen za zgodovinski spomenik že v 19. stoletju. Prav zato imata verska simbola neizpodbitni zgodovinski pomen za občino, njuna prisotnost pa pozitivni estetski učinek. Grb sam prav zato ne predstavlja oblike verskega spreobračanja. Tudi ostala sodišča so se strinjala s to argumentacijo.
Državni svet je dokončno odobril sodbo o pritožbi, obenem pa podal nekaj pripomb. Med drugim to, da grb mesta, katerega cilj je simbolična predstavitev značilnih zgodovinskih, geografskih, identitetnih, gospodarskih in drugih elementov, občine ne morejo imeti povsem verske motivacije za takšno odločitev, vendar pa v tem primeru pravo ni bilo kršeno, saj se grb nanaša na stari plemiški grb tega kraja in na zgodovino, s čimer nevtralnost ni bila kršena. Tako je že omenjeni svetnik po petih letih boja pravno bitko izgubil, pri čemer mora kot pobudnik občini Moeslains plačati vsoto tisoč evrov, križa na grbu pa ostajata. 74 letni župan Michel Hurson si lahko oddahne. Na svojem položaju je sicer že od leta 2014, letos pa je ponovno zmagal na volitvah, prebivalci kraja pa so bili v sporu glede grba na njegovi strani.
Poskusi odstranjevanja križev znani tudi drugod
Podobno situacijo s poskusi odstranjevanja križev pa smo imeli tudi pri nas leta 2017. Nestle se je namreč pridružil naraščajočemu trendu v Evropi in spremenil embalažo izdelkov grške prehrane, na kateri je upodobljena svetovno znana cerkev s Santorinija. Medtem ko je v resničnem življenju na svetovno znani grški cerkvi z modro kupolo križ, so tega z embalaže odstranili. Pri odpravi križa je Nestle, največji proizvajalec hrane in pijače, podprl supermarket Lidl s podobno embalažo. Odgovor supermarketa Lidl na vprašanje, zakaj odstranitev krščanske ikonografije s slike krščanskega verskega objekta dojemajo kot ”spoštovanje raznovrstnosti”, pa še vedno ostaja nejasen. Točna in utemeljena se ne zdi niti njihova izjava, da se izogibajo ”uporabi verskih simbolov”, ker ne želijo ”izključiti nobenega verskega prepričanja”.
Domen Mezeg