“Vse bolj očitno je, da prihaja do prikrivanja resnice pred slovensko javnostjo. Ravno zaradi tega je iz dokumentacije treba nemudoma odstraniti vse klasifikacije zaupnosti in jo dati v vpogled javnosti. To je edino zagotovilo, ne samo da se primer izkaže v svoji resnični naravi, ampak da vsi skupaj začnemo z javnim premislekom, kaj se dejansko dogaja s slovenskimi institucijami in katerim interesom služijo. Rad bi vam povedal sledeče: glede na to, da sem tudi sam sodeloval pri delu obeh komisij v zadevi Farrokh, sem prvi, ki brez strahu zahteva in pričakuje, da se razkrije resnica, takšna, kot je, brez aberativnih posredniških interpretacij, ki zdaj ustvarjajo politični konflikt. Jaz sem dokumente videl, jaz vem, kakšna je resnica, in nikjer ne piše, da sem lahko nosilec resnice, ki mora biti prikrita. Javnost je zato do resnice upravičena in javnost mora dobiti pojasnilo, zakaj je prišlo do takšnega razhajanja v podajanju resnice,” je v kolumni na Požareportu zapisal ekonomist Rado Pezdir in zahteval od vlade, da naj javno razgrne sporne dokumente, v katerih se skriva resnica o pranju iranskega denarja v Novi ljubljanski banki.
Ekonomist, publicist in strokovni sodelavec v Logarjevi parlamentarni komisiji o bančnih prevarah Rado Pezdir poziva vlado, da umakne oznako tajnost iz bančnih dokumentov Nove ljubljanske banke v zadevi pranja iranske milijarde dolarjev in bo slovenska javnost končno spoznala resnico. Po Pezdirjevih besedah sta sodu izbila dno zavrnitev preiskave tako slovenskega tožilstva kot Nacionalnega preiskovalnega urada, ki trdita nasprotno, kot sta ugotovili kar dve preiskovalni komisiji Državnega zbora.
Po besedah Pezdirja pa lahko primer Farrokh eksplodira v medinstitucionalni konflikt, pospremljen s pravo politično vojno. Opozarja, da se resnica hoče skriti pred slovensko javnostjo in ravno zaradi tega je treba iz dokumentacije odstraniti vse klasifikacije zaupnosti in jo dati vpogled javnosti, trdi Pezdir.
Institucionalni problem med poslanci na eni strani ter tožilstvom in policijo na drugi strani
Pezdir se v svoji kolumni čudi, kako je lahko prišlo do velikih nasprotij na eni strani dveh parlamentarnih komisij in tožilstva ter NPU na drugi strani. “Ta problem je posebno očiten v primeru vprašanja, ali je obstajala fiktivna poslovna dokumentacija, na podlagi katere je bil legaliziran iranski posel po NLB,” zapiše raziskovalec bančnega kriminala v NLB. Zagotavlja, da državno tožilstvo in po njegovem mnenju Nacionalni preiskovalni urad (NPU) trdita ravno nasprotno, kot sta ugotovili kar dve preiskovalni komisiji državnega zbora in komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb v prejšnjem mandatu (Knovs).
Njegovo čudenje policiji in tožilstvu daje tudi vedeti, da so obe poročili potrdili tudi poslanke in poslanci brez glasu proti. Zato Pezdir trdi, da je očitno nastopil problem verodostojnosti. Ta problem je posebno očiten v primeru vprašanja, ali je obstajala fiktivna poslovna dokumentacija, na podlagi katere je bil legaliziran iranski posel po NLB.
V času vlade Mira Cerarja se vladnim poslancem ni zdelo sporno, da preiskujejo sami sebe, saj so v spornem pranju iranskega denarja imeli glavno besedo vladajoči Socialni demokrati. Zato se zdi Pezdirju toliko bolj čudno, da je Möderndorferjeva komisija odkrila isto kot Logarjeva komisija. “Posredno je sodna oblast postavila diametralno nasprotno pozicijo tudi do izvršne veje oblasti,” se čudi slovenskim represivnim in pravosodnih organom Rado Pezdir.
Med drugim dodaja, da je realnost zato takšna, da javnost ne more ugotoviti prave narave primera in da je zaradi tega prišlo do praktično nerešljivega konflikta na najvišji institucionalni ravni države. Podobno se je zgodilo letos, ko se je isti konflikt pojavil med NPU, tožilstvom in odborom za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.
Zato sta po besedah Pezdirja možna dva scenarija, ali so vse tri komisije delovale napačno ter s svojim delovanjem pristransko vodile preiskave in zapeljale poslanke in poslance državnega zbora k sprejetju lažnih poročil ali pa sta tožilstvo in NPU delovala napačno ter pristransko in z zavrženo nadaljnjo preiskavo prikrile kriminalno dejavnost. “Strinjali se boste, da je možno samo eno ali drugo. Dokumenti namreč obstajajo ali pa ne obstajajo, vmesne poti ni in tudi ne more držati, da bi istočasno po mnenju državnega zbora obstajali, po mnenju NPU in tožilstva pa ne,” razmišlja Pezdir.
Vlada lahko hitro spravi resnico na dan
Pezdir kot edino rešitev vidi, da vlada umakne klasifikacijo bančne tajnosti in oznako “interno zaupno” ter naredi te dokumente javne. Ker je oboje v interesu javnosti, ki po definiciji pričakuje stabilne, transparentne in nepristranske institucije, je takšno umikanje zaupnosti dejansko nujno, trdi Pezdir.
V kolumni je spomnil na vloženo ovadbo proti Anžetu Logarju. Zdi se mu sporno, da je v primeru Farrokh tožilstvo zavrnilo Logarjeve trditve, da je šlo v očitanem primeru za pranje iranskega denarja. Tožilstvo meni, da je šlo za običajne poslovne transakcije, saj po besedah Pezdirja fiktivne poslovne dokumentacije ni. “To pomeni, da je pozicija tožilstva v tem smislu postala prevladujoča dikcija, ki lahko vzpostavlja pravni element ovadbe,” opozarja Pezdir.
Pezdir v ovadbi Logarja vidi resno deviacijo pravne države, ki posega v preostale institucije. “V Logarjevem primeru izvršilne oblasti. Takšna situacija je dejansko nevzdržna in je zato ustvarjen še en razlog več, da vlada v imenu nepristranskosti zagotovi javni interes do dostopa dokumentacije, ki nedvoumno razkriva resnico,” poziva na razkritje dokumentov Pezdir.
Rado Pezdir pa je sedaj že našel razlog, preden se bodo dvignile vse medijske, družbene in pravne veje levih neodvisnih struj, da vlada izvaja politične obračune s svojimi predhodnimi vladami. Podobno je storila Pahorjeva vlada, ko je razkrila dokumentacijo o trgovini z orožjem v obdobju nastanka slovenske države, osamosvojitvene vojne in vojne na Hrvaškem ali Bosni in Hercegovini. Kot smo napisali v uvodu, Pezdir pozna resnico, ker je kot strokovni sodelavec videl sporne dokumente, ki imajo oznako tajnosti. Čas je, da vlada te oznake umakne in se končno razkrije resnica.
Luka Perš