Premier Robert Golob se je povsem izgubil, v manj kot letu in pol vladanja je stvari zavozil, državo pelje v razsulo in propad. Ministrska ekipa iz vrst strank Gibanje Svoboda, SD in Levica je pokazala svojo nesposobnost, kadrovsko bedo, s svojimi ideološkimi projekti se sesuva sama vase. Napovedanih in obljubljenih reform ni in jih tudi ne bo.
Ali kot je prejšnji teden v državnem zboru dejala poslanka Karmen Furman: “Poslušali smo, da bo ta koalicija izvedla leto reform. Napovedovala se je davčna reforma, šolska, pokojninska, reforma plačnega sistema in kot prioriteta koalicije tudi zdravstvena reforma, pa nimamo niti R od reforme.”
Sam ne ve, kaj bi rad
Ministrska ekipa se po vsega nekaj mesecih, odkar je začela delovati po novem zakonu o vladi, sesuva sama vase. Pet ministrov in ministric se je že poslovilo. Že pred tem so potrebovali pol leta, da so ministrstva delili, vzpostavljali nova, zdaj predsednik vlade Robert Golob razmišlja, da bi najbolj razkošno in najdražjo ekipo ministrov v EU krčil. Lani mu 14 ministrstev ni zadoščalo, želel jih je pet več, o tem smo odločali celo na referendumu. Zdaj se posipa s pepelom in priznava, da so imeli prav vsi tisti, ki so opozarjali, da njegovi cilji ne vodijo k blaginji države in državljanov. Seveda, potrebovali so ministrska in druga vodilna ter dobro plačana mesta za tiste, ki so ostali zunaj parlamenta, za politične poražence torej. Medtem ko so se vsi skupaj igrali, pa je država začela pot navzdol.
Državne finance na poti v razsulo
Fiskalni svet je v oktobrski mesečni informaciji objavil, da je državni proračun imel v prvih devetih mesecih letos 764 milijonov evrov primanjkljaja. Za toliko je bila višja poraba od prihodkov. V tem znesku so za ukrepe po poplavah namenili samo 12 milijonov evrov, kar je zanemarljiv znesek.
Nadalje v Fiskalnem svetu opozarjajo, da so bila gibanja v državnem proračunu v prvih devetih mesecih letos slabša kot v istem obdobju lani. Prihodki po lanski visoki rasti praktično stagnirajo, nazadujejo, rast porabe pa se nadaljuje. Zanimivo pa je, da se povečujejo prihodki od trošarin (davek na prodana goriva in druge energente). Vlada Roberta Goloba te dajatve povečuje, letos se je v državni proračun iz tega nateklo 13,7 odstotka več denarja kot v istem lanskem obdobju. Za primerjavo. Iz trošarin se je letos nabralo 151 milijonov evrov več, iz davka na dodano vrednost (DDV) pa le 139 milijonov evrov več. To pa je podatek, ki kaže, da Golobova koalicija z davki privija predvsem prebivalstvo in gospodarstvo, DDV pa je vezan na prodajo izdelkov in storitev. Pobranega DDV je bilo letos le 3,9 odstotka več kot v istem obdobju lani, kar ob visoki, približno 10-odstotni inflaciji kaže, da se stanje v državi slabša, potrošnja pa zmanjšuje. Trošarine pa niso edini davek, s katerim vladna koalicija privija prebivalstvo. To je tudi dohodnina. Letos so pobrali 94 milijonov evrov več dohodnine, v odstotkih je bilo to 8,6 odstotka več kot v istem lanskem obdobju. Če bi bili povsod tako »pridni«, bi bilo morda še razumljivo. Vendar pa so iz evropskih skladov v Slovenijo pripeljali 50 milijonov evrov manj, zmanjšanje v primerjavi z istim lanskim obdobjem je bilo 7,5-odstotno.
490 milijonov evrov višji odhodki
Odhodki državnega proračuna v letošnjih prvih devetih mesecih so presegli 10 milijard evrov in so bili 490 milijonov evrov ali 5,1 odstotka višji od odhodkov v istem obdobju lani. Odhodki naraščajo predvsem zaradi višjih stroškov dela v javni upravi, ki so se povečali zaradi lani jeseni sklenjenega dogovora. Za plače vseh zaposlenih v ožji in širši državni upravi je šlo 3.081 milijonov evrov ali 315 milijonov evrov več kot lani, povečanje je bilo 11,4-odstotno. Za transferje posameznikom in gospodinjstvom pa so letos namenili le milijon evrov več kot lani, skupno je bilo za ta namen namenjenih 1.425 milijonov evrov.
Sledi trikrat večji primanjkljaj?
Fiskalni svet znova opozarja, da realizacija v devetih mesecih potrjuje njihovo oceno o nadaljevanju nerealističnega proračunskega načrtovanja. Slednje je pomembno, saj to lahko predstavlja neustrezno podlago za visoko zastavljeno raven izdatkov v naslednjih letih, hkrati pa ponuja možnosti za neracionalno porabo javnih sredstev. Iz ocene realizacije državnega proračuna za leto 2023, ki jo je Fiskalni svet prejel ob predlogih proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, namreč izhaja, naj bi primanjkljaj v zadnjih treh mesecih letošnjega leta znašal kar 2,4 milijarde evrov. To bi bila milijarda evrov več kot v celotnem lanskem letu in okoli trikrat več kot v zadnjih treh mesecih leta 2020 v času pandemije.
Fiskalni svet hkrati opozarja, da mu ministrstvo za finance ni poslalo vseh podatkov oziroma projekcij za leto 2025. Brez teh podatkov pa priprava ocene spoštovanja fiskalnih pravil za leto 2025 ne bo mogoče. Tudi to kaže odnos vlade do javnih financ.
Žalostne napovedi
Na to, da se Sloveniji ne obeta nič dobrega, kažejo tudi podatki Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). V zadnjem Ekonomskem ogledalu so zapisal, da se je večina razpoložljivih gospodarskih kazalnikov v Sloveniji poleti poslabšala. Avgusta sta se po večmesečnem zmanjševanju izvoz in uvoz blaga sicer nekoliko povečala, proizvodnja predelovalnih dejavnosti pa se je nadalje skrčila. Medletni padec aktivnosti v izvozno usmerjenih dejavnostih se je še poglobil, najbolj v energetsko intenzivnih panogah, zelo nizka ostajajo pričakovanja predelovalnih dejavnosti glede izvoza. Tudi podatki o porabi elektrike za avgust in september kažejo na opazno medletno zmanjšanje porabe elektrike, zlasti v industrijski porabi. Slednje pa je znak za ohlajanje gospodarske aktivnosti. Poleti so gospodinjstva manj kot pred letom trošila za hrano, neživilske izdelke, prenočitve doma in nove avtomobile. Gospodarsko razpoloženje, ki se je poslabševalo od začetka leta, se je septembra sicer nekoliko izboljšalo, vendar pa ostaja razmeroma nizko. Inflacija se je septembra zvišala na 7,5 odstotka (s 6,2 odstotka), še naprej pa k medletni inflaciji pomembno prispevajo cene hrane in nekaterih storitev. Po navedbah Umarja ključne problematike ostajajo inflacija, zdravje in zdravstveni sistem, pokojnine in dobava energije.
Statistični urad RS pa je pred dnevi objavil, da se vrednost industrijske proizvodnje znižuje iz meseca v mesec. V letu dni se je znižala za 12,4 odstotka. Za kar 24,5 odstotka se je znižala v oskrbi z električno energijo, s plinom in paro. V predelovalnih dejavnostih pa se je vrednost proizvodnje v letu dni znižala za 12,1 odstotka.
Varčevanje na račun najšibkejših
V takšnih res slabih gospodarskih razmerah vladajoča koalicija sprejema tudi proračun za leti 2024 in 2025. Vlada se je odločila za proračunske reze, pri čemer se izgovarjajo na poplave. V letu 2024 naj bi proračunsko porabo zmanjšali za 1,1 milijarde evrov. Manj denarja bo za ceste, vrtce in socialo. Pri slednjem je znano, da nameravajo zamrzniti socialne transferje, kar pomeni, da jih v letu 2024 ne bodo usklajevali z inflacijo. Gre pa za socialne dodatke, štipendije, nadomestila za brezposelnost in podobno. Resorni minister za to področje je Luka Mesec (Levica), ki se na pristojnem parlamentarnem odboru na to niti ni pretirano odzival. Izgovarjal se je na EU in poplave ter napovedal, da se bo treba v prihodnjih mesecih “temeljito pogovoriti” o davkih, predvsem davku na premoženje. Pri izgovorih na EU je Mesca takoj demantirala evropska poslanka Romana Tomc. Pojasnila je, da Mesec zavaja, ko kot razlog za zamrznitev socialnih transferjev navaja pravila EU glede proračunskega primanjkljaja. Ta se ne zaostrujejo, nasprotno, EU ta pravila sprošča. Glede izgovorov na poplave pa je Mesca demantiral že Fiskalni svet.
V gospodarstvu na nogah
Kaj si o vedno novih davkih mislijo v gospodarstvu, pa je v zadnjih dneh razkril Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta RS, sicer pa nekdanji generalni direktor in ustanovitelj mednarodno uveljavljene skupine Lotrič Metrology. Zapisal je, da je Slovenija med državami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj prvak po višini prispevkov za socialno varnost. Zdaj prihajajo še novi davki. “Vsega tega gospodarstvo ne zmore več,” je dodal Lotrič.
Vida Kocjan