Faraon, ki je pred 3.576 leti vladal južnemu Egiptu, je bil v bitki proti tuji dinastiji s severa ujet in slovesno usmrčen, razkriva študija. Strokovnjaki iz Egipta so rentgensko pregledali mumijo faraona Seqenenreja Tao, znanega z vzdevkom “pogumen”, in razkrili nove podrobnosti o poškodbah, ki so povzročile njegovo smrt. Zdi se, da ga je ubilo najmanj pet napadalcev, vsak z različnim orožjem, medtem ko je imel roke zvezane za hrbtom.
Strokovnjaki so ob novih odkritjih faraona Seqenenreja Tao prišli do zaključka, da je svoj grozljiv konec dočakal potem, ko je izgubil bitko med svojo vojsko iz Teb in severnimi sovražniki Hyksosa, ki jim je vladal Apophis. Vir prepira po legendi je, da je Apophis hotel odstraniti hrupne povodne konje, ki so živeli v Tebah, ker so mu z rjovenjem motili njegov spanec.
Faraon Seqenenre Tao je vladal nad južno, tebansko regijo Egipta od približno 1560–1555 pred našim štetjem, v času tako imenovane sedemnajste dinastije. V tem času so spodnji in srednji Egipt (torej severni) zasedli Hiksosi – dinastija palestinskega izvora, ki je vladala iz mesta Avaris v delti Nila.
Faraonova smrt ni bila zaman
Medtem ko je Seqenenre morda umrl v svojem boju za ponovno združitev starodavnega Egipta, zaščito povodnih konjev in odbijanje sil, ki zasedajo sever, njegova žrtev ni bila zaman. Ko je umrl njegov oče, je Seqenenrejevemu sinu Ahmoseju I. uspelo osvojiti mesto Avaris 18, ki je potem bilo 19 let v pod njegovo oblastjo.
Mumijo Seqenenre so leta 1881 odkrili arheologi v grobnem kompleksu, imenovanem Deir el-Bahri, znotraj tebanske nekropole. Način njegove smrti je od takrat predmet razprav, saj so vizualni pregledi in rentgenski pregled že konec šestdesetih let prejšnjega stoletja pokazali, da je faraon utrpel številne hude poškodbe glave.
Ritualska usmrtitev, poškodbe na glavi, telo nedotaknjeno
Nasprotno pa se zdi, da kraljevo telo ni bilo ranjeno, medtem ko je mumija na splošno v slabem stanju nakazovala, da je bila Seqenenre naglo balzamirana zunaj kraljeve mumifikacijske delavnice. Strokovnjaki dejansko trdijo, da ostanki Seqenenre predstavljajo najslabše ohranjeno izmed vseh kraljevskih mumij v egiptovskem muzeju v Kairu.
Egiptologa James Harris in Kent Weeks, ki sta v šestdesetih izvedla forenzični pregled Seqenenreja, sta dejala, da je “oljast vonj napolnil sobo v trenutku, ko so se odrla vrata razstavišča, kjer je bilo razstavljeno njegovo telo.” Ta vonj so pripisovali telesnim tekočinam, ki so bile v času pokopa po naključju ostale v mumiji. Poleg tega je skupina poročala, da je usmrtitev izvedlo več napadalcev – z analizo je razvidno, da je poškodbe mumije očitno prineslo pet različnih orožij Hyksos. “Pri običajni usmrtitvi vezanega zapornika bi lahko domnevali, da samo en napadalec udari, mogoče iz različnih zornih kotov, vendar ne z različnim orožjem,” je pojasnil profesor Saleem. “Seqenenrejeva smrt je bila precej slovesna usmrtitev,” je poudarila. Po besedah profesorice Saleem so ugotovitve njene ekipe dale pomembne nove podrobnosti o ključni točki v staroegipčanski zgodovini. “Seqenenrejeva smrt je motivirala njegove naslednike, da nadaljujejo boj za združitev Egipta in začetek novega kraljestva,” je dejala. Celotne ugotovitve študije so bile objavljene v reviji Frontiers in Medicine.
Aleš Ernecl