Pred dnevi smo na spletnem portalu Nova24TV povzeli zgodbo o t. i. levičarskem tajkunu Boštjanu Čoklu, ki je bila prvič predstavljena predzadnji oktobrski torek v novi oddaji Drugorazredni. Pisali smo o njegovem Eco hotelu v Bohinjski Bistrici, ki je vrsto let posloval z izgubo, preden je končal na slabi banki. Povzeli smo zgodbo s spletnega portala Siol, ki je predstavil serijo člankov, iz katerih je moč sklepati, da je družina Čokl prek tujih računov v davčnih oazah hotel po smešno nizki ceni odkupila nazaj – danes je namreč njegov solastnik in direktor Boštjanov sin Anže Čokl. Predstavili smo tudi problematiko projekta mega smučišča 2864, ki naj bi povezal trenutno nedelujoče smučišče Kobla in Soriško planino in o katerem že vrsto let prav tako sanja Boštjan Čokl. Razkrili smo tudi, kako arogantno na bohinjskih koncih deluje Čokl, od groženj z razlastninjenjem do njegovih povezav na ministrstvu za infrastrukturo in bohinjskim županom Francem Kramarjem. Pred naše kamere je stopil tudi lastnik nekdanjega smučišča Kobla Marko Bogataj, ki je opisal svoje izkušnje s Čoklom, predstavil pa tudi svoja stališča, zakaj je bila Čoklovemu podjetju koncesija za gradnjo mega smučišča podeljena protizakonito.
Ljubljanski poslovnež pa ni prav dolgo miroval, saj je svojo odvetnico Natašo Pirc Musar pooblastil, da nam je v njegovem imenu poslala zahtevek za popravek, ki smo ga v skladu z zakonom tudi objavili, da smo mu v dobri veri omogočili predstaviti nasprotna stališča. Danes podkrepljeno z uradnimi dokumenti in javno dostopnimi podatki razkrivamo, kako je Čokl s svojim popravkom zavajal slovensko javnost.
Naj spomnimo. V torek smo na našem spletnem portalu objavili popravek, v katerem Boštjan Čokl trdi, da ni noben levičarski tajkun. “Ni bil lastnik Eco hotela v Bohinju, torej ga ni potopil,” je zapisal. Toda iz javno dostopnih dokumentov je jasno razvidno, da je bil lastnik hotela pred prenosom terjatev na slabo banko podjetje MPM Engineering, katerega ustanovitelj in solastnik je Boštjan Čokl, je pa tudi njegov zakoniti zastopnik. Podatki na Ajpesu jasno kažejo, da je MPM Engineering v 98-odstotni lasti njegova ustanovitelja, ki je zdaj uradno sicer prokurist, medtem ko je vlogo direktorice prevzela njegova žena Taja Čokl. Sprašujemo se, koga torej Čokl zavaja, ko trdi, da ni bil lastnik Eco Hotela?
Na Nova24TV smo že poročali, da je bil Bohinj 2864 vrsto let velikopotezni projekt družine Čokl, ki naj bi združil enega izmed stotih najbolj luksuznih eko hotelov na svetu in novo, največje smučišče v Sloveniji, ki bi se razprostiralo na več kot 40 kilometrih prog. A hotel je vrsto let posloval z izgubo, nastal je dolg v višini 16 milijonov evrov, terjatve do podjetja MPM Engineering so bile prenesene na slabo banko. Po informacijah, ki jih je prvi objavil Siol, je dobrih 16 milijonov evrov (bruto) vredne terjatev DUTB prodal med prvimi. V poslu, vrednem 6,6 milijona evrov, torej v vrednosti skoraj trikrat manj, kot je bila realna ocenjena vrednost hotela, je njen končni lastnik postalo ciprsko podjetje Cerita, katerega lastništvo pa se izgubi na Britanskih Deviških otokih.
Pri tem naj bi notranji revizorji po pisanju Siola našli več indicev, da se za novim lastnikom skriva Čokl. Tezo podkrepi podatek, da je danes solastnik in direktor hotela Boštjanov sin, Anže Čokl. Z drugimi besedami, dolžnik (družina Čokl) je za tretjino cene spet postala lastnik hotela, ki ga je takrat tudi potopila. Čoklove trditve, ki jih navaja v svoje popravku, da hotel ves čas posluje, zaposluje 50 delavcev in plačuje vse obvezne dajatve, so torej zavajajoče, saj njegovo podjetje MPM Engineering kot lastnik hotela nikoli ni poplačalo dolgov, ki so nastali do NLB in Factor Banke. Slaba banka je za svoje delovanje seveda večkrat potrebovala dokapitalizacijo, proračunski denar, kar pomeni, da so grehe poslovnežev, ki kredite niso odplačali, delno pokrili tudi slovenski davkoplačevalci. Tudi Čoklove dolgove.
Čoklovo podjetje dobili štiri milijone od ministrstva za gospodarstvo, čeprav trdi, da ne
Zanimivo, Boštjan Čokl v svojem popravku trdi, da hotel nikoli ni dobil državnega denarja, ki bi mu subvencioniral gradnjo dragega hotela, ki je bil uradno odprt leta 2009, temveč da je šlo za evropska sredstva na osnovi razpisa. Pa vendarle je po javno dostopnih podatkih, objavljenih na spletni strani Erar.si, lepo razvidno, da je Čoklovo podjetje MPM Engineering skupaj v več ločenih nakazilih prejelo natanko 4 milijone evrov od ministrstva za gospodarstvo, ki je zavedeno kot plačnik. Na spletni strani Erar.si se nakazila evidentirajo z namenom sofinanciranja Park Hotela Bohinj, ob vsakem nakazilu pa sta zavedeni dve postavki, Razvoj turističnih destinacij 07-13 EU in Razvoj turističnih destinacij 07-13 slovenska udeležba. MPM Engineering je torej črpal tako evropska sredstva, ki mu jih je namenila država, kot tudi sredstva iz slovenske državne blagajne.
A Boštjan Čokl se pri zavajanju slovenske javnosti še ne ustavi. V popravku namreč tudi trdi, da ne gradi mega smučišča v Bohinju, niti ga ne gradi družba MPM Engineering. “Investitor je družba 2864 Bohinj d.o.o., katere večinski lastnik je drugi največji svetovni proizvajalec žičnic, podjetje Leitner, z letnim prometom okoli 850 milijonov evrov. Družba 2864 Bohinj d.o.o. bo za izgradnjo smučišča kandidirala tudi za pridobitev nepovratnih sredstev v skladu z zakonom o vzpodbujanju tujih investicij (enako kot Magna, Yaskava ipd), pri čemer lahko računa na največ 30% sofinanciranje. Aneks h koncesijskim pogodbam ni bil podpisan s Čoklom, pač pa je bil sklenjen med Ministrstvom za infrastrukturo in družbo 2864 Bohinj d.o.o,” so zapisali v popravku, pod katerega se je podpisala Čoklova zakonita zastopnica Nataša Pirc Musar.
V nadaljevanju prispevka torej črno na belem dokazujemo, kako grdo Čokl znova zavaja slovensko javnost. Čoklovo podjetje MPM Engineering je že 4. januarja leta 2011 podalo popolno vlogo o zainteresiranosti za graditev žičniških naprav. Zanimivo, še v času, ko je lastnik smučišča Kobla Marko Bogataj (skupaj s partnerjem Janezem Tičarjem) še imel koncesijo za obratovanje žičniških naprav (treh sedežnic) in obratovanje vlečnic. Koncesija je bila namreč Bogataju za sedežnice odvzeta šele 12. decembra leta 2012 (odvzela država), za eno izmed vlečnic pa je koncesijo bohinjski župan Franc Kramar odvzel šele leta 2013.
Čokl je torej svoj nikoli neuresničen projekt snoval še preden je Kobla prenehala z obratovanjem, naši viri pa pravijo, da je šlo za dogovor s Kramarjem, po katerem občina podpre projekt 2864 in odreče vsakršno pomoč Bogataju, katerega smučišče sta pokopali dve zeleni zimi zapored. Ob tem je smotrno omeniti, da je bil Kramar pred županskim mandatom celo direktor Čoklovega Eko hotela.
Iz uradnih dokumentov je jasno razvidno, da je investitor MPM Engineering 22. junija leta 2012 zaprosil Ministrstvo za okolje in prostor za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo kabinske žičnice. V oči bode tudi, da je vlogo za pridobitev koncesije podal MPM Engineering, čez dva tedna pa jo je uspelo pridobiti drugo podjetje, 2864 Bohinj, d.o.o. MPM Engineering pa je nato 19. avgusta leta 2013 podal vlogo za spremembo investitorstva in navedel, da je nov investitor podjetja 2864 Bohinj. Prav tako je MPM Engineering 2. junija leta 2011 Občino Bohinj zaprosil za stavbno pravico, da bi gradil garažno hišo pri spodnji postaji Koble. To daje slutiti, da je Čokl že prej pridobival papirje, ki jih je potem prenesel na podjetje Bohinj 2864. Bohinjska občina mu, jasno, mu je tu priskočila na pomoč.
MPM Engineering ima že od marca blokiran račun na Abanki
MPM Engineering je imel vrsto let blokirane račune, zato je Čoklu hitro postalo jasno, da bo od države na ta način težko pridobil nepovratna finančna sredstva, zato je skupaj z zasebnim partnerjem (italijanskim proizvajalcem žičniških naprav Leitnerjem ustanovil novo podjetje. Tokrat kot večinski lastnik nastopa Franc Alain Furlani (51 odstotni delež), medtem ko ima Čokl 49 odstotni delež, oba pa sta zakonita zastopnika in direktorja. V imenu podjetja 2864 Bohinj je lani Ministrstvo za infrastrukturo za podaljšanje koncesije še za štiri leta zaprosil Boštjan Čokl, kar mu je vlada Mira Cerarja tudi ugodila (kar pa bomo podrobno opisali v jutrišnjem prispevku).
MPM Engineering je torej zelo jasno povezan s podjetjem 2864 Bohinj, saj ju druži isti človek – Boštjan Čokl, ki zdaj kot direktor novonastalega podjetja 2864 Bohinj projekt mega smučišča »pelje« naprej. Njegove trditve v popravku, da smo z našim bojda »neresničnim« poročanjem škodovali njegovemu ugledu in ugledu njegovega podjetja MPM Engineering, so torej zavajajoče. Pogled na Ajpes pa razkriva, ima MPM že od 29. marca letos blokiran račun pri Abanki, torej že 226 dni zapored. Tudi vsi ostali računi, ki jih je podjetje imelo odprto v zadnjih letih pri Abanki, Factor Banki in NLB banki, so bili večino časa blokirani. Iz tega lahko sklepamo, da je okrnjen poslovni ugled podjetja MPM Engineering krivo predvsem Čoklovo slabo poslovanje in ne Nova24TV.
Čokl v popravku še trdi, »da so izjave enega od lastnikov smučišča Kobla (večinskega lastnika Marka Bogataja) izrazito enostranske, saj da je bilo zamolčano bistvo – da je bila 12.12.2012 zaradi tehničnih pomanjkljivosti za smučišče Kobla odvzeta koncesija za vse žičnice in izdana odločba z zahtevo po odstranitvi vseh naprav in vzpostaviti prvotnega stanja v 12 mesecih. Drži, da je država 12. decembra leta 2012 Bogataju odvzela koncesijo za tri sedežnice, medtem ko je bila koncesija za vlečnico s strani bohinjskega župana odvzeta šele leta 2013, kar smo zgoraj že zapisali.
Kobla je trenutno v stečaju, zato žičniških naprav (ki jih sicer ni postavil Bogataj, ampak zgolj odkupil) ne more podreti in vzpostaviti prvotno stanje, zato svojega dela tu ni opravila država in ne Bogataj. Je pa skrajno zanimivo, da je datum 12. december 2012 pred leti v medijih Čokl pompozno napovedal kot dan, ko bo imelo njegovo mega smučišče uradno otvoritev. In to ob 12. uri, da bi bil dogodek še bolj komercialno zanimiv. Zanimivo je tudi, da mu je država koncesijo podelila preden jo je decembra 2012 staremu lastniku sploh odvzela. Očitno pa nekdanji drugi človek Smelta ni računal, da služnostnih pogodb z lastniki zemljišč ne bo mogel podpisati tako zlahka, če jim bo v primeru nestrinjanja grozil z razlastninjenjem in da mu država zaradi slabega preteklega poslovanja njegovih podjetij ne bo tako zlahka podelila nepovratnih finančnih sredstev.
Je Nataša Pirc Musar opravila svoje delo, preden nam je poslala popravek?
Kako je Boštjan Čokl sploh lahko pridobil koncesijo za gradnjo žičniških naprav, je sicer dolga in zapletena zgodba, v kateri so državni organi večkrat kršili zakonske predpise in med drugim oškodovali tudi Bogataja. Šele po več letih pravdanja je bilo ugotovljenih več nepravilnosti, med drugim tudi dejstvo, da je bila koncesija Čoklovemu podjetju Bohinj 2864 podpisana brez ustrezno sprejetih prostorskih aktov, zaradi česar je zadeva danes na sodišču.
Sprašujemo se, ali je Nataša Pirc Musar kot odvetnica preverila vsa zgoraj omenjena dejstva, preden nam je v imenu Boštjana Čokla poslala zahtevek za prikaz nasprotnih dejstev. Naj spomnimo. Ko je novinar RTV Slavko Bobovnik letos januarja v studiu gostil nekdanjo informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar in kot primer lažnivega in žaljivega tvita na spletu gledalcem grafično prikazal zapis uporabnika TOML, je Pirc Musarjevo spraševal, kaj lahko človek naredi v takšni situaciji. Slednja mu je slednja brezkompromisno odgovorila, da je predvsem treba preveriti, kdo ima v resnici prav, saj je možno, da se je zlagal gost v studiu. Popravek, ki nam ga je poslala, pa daje slutiti, da tokrat domače naloge sama ni opravila.
Natašo Pirc Musar bomo sicer prosili za pisna in ustna pojasnila za oddajo Drugorazredni prihodnji torek, medtem ko bomo nadaljevanje zgodbe okrog Čoklovega spornega mega projekta in Bogatajeve bitke za pravno državo na našem spletnem portalu objavili jutri zjutraj.
L. S.