S specializiranega državnega tožilstva so sporočili, da so podali kazensko ovadbo zoper glavno bančnico Kučanovega Foruma 21 Romano Pajenk, in sicer zaradi krive izpovedbe pred komisijo za ugotavljanje zlorab v bančnem sistemu. To je tako že tretja preiskava proti Pajenkovi, nekdanji predsednici uprave Probanke, ki je bila hkrati tudi nadzornica ali predsednica uprav številnih družb, ki so bile lastnice te tajkunske banke.
“In vendar se premika …” je na Twitterju objavil novico Specializiranega državnega tožilstva, da so zaključili s policijsko preiskavo in podali kazensko ovadbo proti bančnici Kučanovega Foruma 21, odgovorni za številne tajkunske kredite in veliko bančno luknjo, zaradi katere smo morali davkoplačevalci dokapitalizirati Probanko s 176 milijoni evrov, banka pa je nato šla v dokončno likvidacijo.
Romana Pajenk je bila novembra lani zaslišana pred komisijo za ugotavljanje zlorab v bančnem sistemu, zaradi lažnega pričanja pa je njen predsednik dr. Anže Logar zoper njo podal kazensko ovadbo.
V Probanki Romane Pajenk so se razvila prava incestna razmerja
Probanka je bila butična banka, relativno majhna. V letu 2008 je imela NLB kreditni portfelj v vrednosti 16 milijard evrov, Probanka pa je bila 16-krat manjša; imela je eno milijardo kreditov. Človek bi pričakoval, da ima manjša banka preprosto organizacijsko shemo, da je lastništvo preprosto in da gre za zelo pregledno banko. A če bi trdili, da je to res, bi se motili. Predsednica uprave banke je bila Romana Pajenk, lastniki pa Avtotehna, Primo, Perutnina Ptuj, Medaljon … A v Avtotehni, Primu in v Profectusu je bila Romana Pajenk hkrati tudi predsednica uprave ali nadzornega sveta družbe, ki je bila lastnica Probanke. In hkrati je bila sama največja lastnica družbe, ki je bila, recimo, 20-odstotna lastnica Probanke. Gre za popolnoma incestna razmerja.
Poleg Pajenkove so bili v to hobotnico vpeti tudi drugi, na primer Radovan Stonič. To so imena, ki so vodila banko in bila hkrati v organih institucije ali družb, ki so bile lastnice banke. Romana Pajenk je bila torej v veliki meri odgovorna sama sebi. In kot lastnica družbe, ki je bila hkrati lastnica Probanke, je dobiček, ki ga je ustvarjala Probanka, hkrati sama spravljala v žep. Družba Medaljon je bila 20-odstotna lastnica Probanke, lastnica Medaljona pa je bila družba Profectus, kjer je bila Romana Pajenk največja lastnica. Izposodila si je denar in s tem izposojenim denarjem kupila banko, ki jo je tudi sama upravljala. Na koncu je naredila tako, da je Probanka izkazala visoke dobičke, s temi dobički pa je odplačala del kreditov, s katerimi je kupila Probanko, skratka – pravo krožno gospodarstvo. Brez enega samega evra iz lastnega žepa, samo s sposojenim denarjem postati postopoma lastnik banke, ki so jo upravljali.
Sestrsko-bratska naveza
Romana Pajenk ima še brata Tomaža Ročnika, ki je bil lastnik podjetij, ki so bile lastnice Probanke, hkrati pa še lastnik dveh imperijev. Po Zakonu o bančništvu velja, da si lahko posamezna družba ali skupina povezanih oseb, torej podjetja, ki imajo isto vodstvo ali pa imajo medsebojne deleže, v banki izposodijo do 25 odstotkov kapitala družbe, to pa zato, da se ne bi banka preveč izpostavila zaradi določenih družb. Meja je torej 25 odstotkov in se je ne sme prekoračiti. Ampak konec leta 2012, ko je bila Probanka že v hudi krizi, sta imeli ti dve skupini, ki ju je obvladoval Ročnik, izposojenih kar 55 odstotkov. Nekaj, kar je v teoriji skoraj nemogoče, pa se je kljub temu zgodilo. Probanka je ti dve podjetji vodila kot ločeni, čeprav se da hitro ugotoviti neposredno povezanost, in enako je počela tudi Banka Slovenije. Banka Slovenije je gledala stran, ko se je kreditni imperij na račun kapitala Probanke bohotil in ostajal dolžan Probanki.
C. Š.