Razkrivamo: Za arbitražo, s katero je Slovenija izgubila svojo zemljo, smo davkoplačevalci plačali najmanj 7 milijonov evrov

Datum:

Ob robu izrekanja prvih kazni slovenskim ribičem v prvem tednu februarja 2018 je zunanji minister Karel Erjavec izjavil, da bo Slovenija od Hrvaške terjala delež, ki ga je Slovenija založila pri plačilu sodnih stroškov arbitražnega sodišča. Iz tega razloga je poslanec največje opozicijske stranke SDS Andrej Šircelj Erjavcu podal poslansko vprašanje, v katerem ga je zanimala finančna analiza vseh stroškov arbitražnega postopka (neposrednih in posrednih).

Neposredni stroški so tisti, ki vključujejo delo sodišča, stroške svetovalcev, odvetnikov, zastopnikov in stroške na podlagi pogodbenih razmerij, posredni stroški pa so tisti, do katerih je prišlo zaradi delovanja državnih organov RS, ki so sodelovali v arbitražnem postopku. Šircelj je ministra Erjavca prav tako zaprosil za pojasnilo, na kakšen način bo od Vlade Republike Slovenije dobljeno povračilo sorazmernega deleža, za katerega sta se državi dogovorili ob podpisu soglasja za arbitražni sporazum.

Neposredni stroški znašali skoraj 7 milijonov evrov
Z ministrstva za zunanje zadeve so odgovorili, da je Odbor Državnega zbora  za zunanjo politiko (OZP) 2. avgusta lani prejel poročilo o delu Projektne enote za arbitražni sporazum in mejo s Hrvaško v obdobju od septembra 2016 do julija 2017, vključno s finančnim poročilom. V spodnji tabeli si je mogoče pogledati pregled vseh neposrednih stroškov arbitražnega postopka, ki jih je ministrstvo za zunanje zadeve plačalo v obdobju od leta 2010 do konca leta 2017, glede posrednih stroškov pa so na ministrstvu dejali, da z njimi ne razpolagajo.

Foto: Printscreen

Slovenija je stalnemu arbitražnemu sodišču, ki je opravljalo naloge tajništva arbitražnega sodišča, med letoma 2012 in 2015 plačala predujem v znesku 850.000 evrov, pri čemer je enak znesek plačala tudi Hrvaška. V delni razsodbi z dne 30. junija 2016 je sodišče zapisalo, da si pridržuje odločitev glede končne dodelitve stroškov v tem postopku do končne razsodbe. Podalo je mnenje, da Slovenija krije predujem, ki je potreben za kritje stroškov, ki bodo nastali zaradi podaljšanja postopka, ki presega prvotno predvideni časovni razpored. Sodišče je tako Sloveniji naložilo plačilo dodatnega predujma v znesku 800.000 evrov, ki ga je Slovenija 23. novembra 2016 tudi poravnala.

Foto: epa

Zunanje ministrstvo odgovarja, da je v pogovorih z Državnim odvetništvom RS
20. novembra lani je bila Slovenija s s strani Stalnega arbitražnega sodišča obveščena o dokončnih stroških postopka, pri čemer ji je bilo vrnjenih 9.015,83 evra. V končni razsodbi z dne 29. junija lani je arbitražno sodišče odločilo, da je sodišče seznanjeno s členom, ki navaja, da se stroški arbitražnega sodišča med pogodbenicami razdelijo enakomerno. Ker nobena od strank ni zahtevala, da se kakorkoli drugače odloči glede stroškov, in ni predložila zahtevkov glede stroškov, velja, da stroške arbitražnega sodišča in sodnega tajništva nosita obe stranki v enakem deležu. Glede načina povrnitve sorazmernega dela stroškov in izpolnitve obveznosti iz mednarodnopravnega veljavnega sporazuma in arbitražne sodbe s strani Hrvaške zunanje ministrstvo odgovarja, da je v pogovorih z Državnim odvetništvom RS.

N. Ž.

Sorodno

Zadnji prispevki

Vaterpolisti Triglava dosegli največji klubski uspeh slovenskega vaterpola

Vaterpolisti Triglava iz Kranja so v evropskem pokalu zasedli...