Iz dneva v dan je vedno več takšnih, ki menijo, da bi morala Golobova vlada oditi, o potrebnih reformah, ki so jih pompozno napovedovali skupaj s časovnicami, namreč ni ne duha ne sluha. Ker so bili prvi ukrepi nove vlade predvsem rušenje vsega, kar je prejšnja vlada naredila dobrega, in sprejemanje nepremišljenih ukrepov, seveda ne čudi, da so bili storjeni koraki v škodo državljanov in gospodarstva, ki je gonilo razvoja. Afere in ukvarjanje z notranjimi razprtijami so naposled privedli do tega, da imamo v žepih manj, pri tem pa smo prisiljeni plačevati višje cene živil in ostalih storitev. Kot da to ne zadostuje, pa aktualna vlada redno dokazuje, da zna “presenetiti”. Nedolgo nazaj so denimo predlagali plačilo vrtca za drugega otroka!?
Ker so v času prejšnje vlade protikoronski paketi, ki so bili namenjeni pomoči državljanom in gospodarstvu, naslovili vse, so ti pripomogli k hitrejšemu okrevanju naše države. Slovenija je v pozitivnem smislu bistveno presegla napovedi, dane ob začetku epidemije. Sloveniji se je namreč tedaj napovedoval padec BDP okrog povprečja Evropske unije za 7 odstotkov. Konec leta so napovedovali 120 tisoč brezposelnih in bistveno večji primanjkljaj v državni blagajni. Na koncu je bil padec BDP pod povprečjem EU, enako je veljalo za brezposelnost. Da se je vlada izredno uspešno spopadla s koronakrizo, pričajo tudi podatki The Economista, ki so Sloveniji namerili drugo mesto med najuspešnejšimi državami EU v času koronakrize. Zaradi sprejemanja učinkovitih protikriznih ukrepov od leta 2020 pa je Slovenija gospodarsko rastla hitreje kot EU, konec lanskega leta smo namreč dosegli 92 % razvitosti EU ter s tem prehiteli Španijo, Češko in Portugalsko.
Pokoronska rast BDP znašala 8,2-odstotka, lanska rast pa le 2,5 odstotka
Sloveniji gre pod Golobovo vlado gospodarsko precej slabše kot pod Janševo vlado. V času prejšnje vlade je namreč BDP po vseh izračunih rastel. Slovenski BDP na prebivalca (SKM) je dosegel 90 odstotkov povprečja evropskih držav, “leta 2021 je Slovenija dosegla najvišjo vrednost tega kazalnika v zadnjih 10 letih”, so tedaj zapisali na statističnem uradu. Če je Slovenija v času prejšnje vlade po izračunih dosegla najvišjo rast BDP v zadnjih desetih letih, pa smo lahko septembra letos lahko videli, da je ta padla celo pod evropsko povprečje. Lanska rast BDP je bila namreč bistveno nižja od prvotnih ocen (lanska rast BDP je znašala le 2,5 odstotka), pa tudi precej počasnejša od pokoronske 8,2-odstotne rasti leta 2021. Po popravku bruto domačega proizvoda (BDP), kakršnega v Sloveniji še ni bilo, je postalo jasno, da BDP v letu 2022 ni znašal 58.989 milijonov evrov, ampak je bil 1.951 milijonov evrov nižji in je znašal 57.038 milijonov evrov.
Izračuni Financ so pokazali, da zaradi dodatnih obdavčitev plač Golobove vlade živimo bistveno slabše. V primerjavi s prejšnjo Janševo vlado bodo tisti s povprečno plačo letos zaslužili 664 evrov manj, tistim z minimalno plačo pa so vzeli 365 evrov (Več o tem tukaj). Kot da to ne bi zadostovalo, je šla Golobova vlada namesto v reševanje predolgih čakalnih vrst v tako imenovano “ukinitev” dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja po meri Levice, kar bo v praksi pomenilo, da bo morala po novem čistilka plačati več kot direktor (Več tukaj).
Navkljub višjim davkom se dandanes soočamo s proračunskim primanjkljajem. Proračun je v desetih mesecih letošnjega leta beležil 10,5 milijarde evrov prihodkov, to je za 1,8 milijarde evrov več kot leto prej, odhodki pa so se zvišali za 9,8 odstotka na 11,6 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj je tako po poročanju STA znašal 1,1 milijarde evrov.
Golobova vlada pa v letu 2024 načrtuje za 2,2 milijarde evrov višje odhodke od prihodkov, v letu 2025 pa dodatnih 1,3 milijarde evrov. V odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP) je to 3,3 odstotka v letu 2024 in 1,8 odstotka BDP v letu 2025. Fiskalni svet je nedolgo nazaj podal oceno proračunskih dokumentov za 2024 in 2025. Ti so neustrezni, saj bo javnofinančna politika tudi v naslednjih dveh letih ostala ekspanzivna in prociklična. Prav tako so v nasprotju z zaostreno denarno politiko Evropske centralne banke. “Ekspanzivna usmeritev fiskalne politike je v trenutnih razmerah neučinkovita ter v nasprotju tako s prizadevanji vlade v luči izvajanja draginjskih in popoplavnih ukrepov kot s priporočili mednarodnih organizacij,” meni fiskalni svet.
Poslabšalo se je črpanje evropskih sredstev
Janševa vlada je na področju črpanja evropskih sredstev naredila velik korak naprej v primerjavi s preteklimi leti. Spomnimo. Leta 2020 je bil dosežen najvišji delež črpanja EU sredstev finančne perspektive 2014–2020 glede na načrtovana sredstva, in sicer 90 %. Počrpanih je bilo 101,4 milijona evrov evropskih sredstev od 112,5 milijona evrov načrtovanih. Samo na področju evropske kohezijske politike je ta delež znašal kar 93 %. V letu 2021 se je trend črpanja evropskih sredstev še dodatno stopnjeval in dosegel kar dvakrat višjo realizacijo v višini 217,4 milijona evrov. Slovenija je bila leta 2021 že štiri odstotne točke nad povprečjem EU. Videti pa je bilo tudi, da je bilo leto 2020 prvo leto v programskem obdobju 2014–2020, ko se je Slovenija uspela prebiti v povprečje EU-27 in je bila od takrat pri črpanju sredstev nadpovprečna, je pisal Slovenec.
Ne gre pa pozabiti, da je ekipa s premierjem Janezom Janšo na čelu julija 2020 z Evropsko komisijo dosegla zgodovinski dogovor glede razpoložljivih evropskih sredstev do leta 2030. Slovenija je namreč za izvajanje večletnega finančnega okvira 2021–2027 izpogajala 432 milijonov evrov več, kot je bilo predvidenih leta 2018. Že sredi avgusta 2022 pa so mediji poročali, da je Slovenija pri črpanju sredstev od aprila, ko je vodenje vlade prevzel Robert Golob – torej le v štirih mesecih – padla s 4. na 11. mesto med vsemi državami članicami EU pri absorpciji ESIF skladov 2014–2020. Razvidno je bilo, da absorpcija v Sloveniji najbolj zaostaja za povprečjem EU pri kohezijskem skladu, kjer gre zlasti za sofinanciranje večjih infrastrukturnih projektov na področju okolja, prometa in energetike.
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj se je našlo pod drobnogledom javnosti, ko je postalo jasno, da se nekatere ključne zastavljene investicije prejšnje vlade, kot sta denimo Infekcijska klinika v Mariboru in energetska sanacija bolnišnice v Novi Gorici, ne bodo gradile z evropskimi sredstvi. Nekdanji minister za kohezijo Zvone Černač je tedaj opozoril, da je pri načrtu za okrevanju in odpornost Slovenija na predzadnjem mestu. Čeprav nam v okviru načrta za okrevanje in odpornost pripada znesek v višini 2,2 milijarde evrov, ki ga je treba porabiti do leta 2026, je bilo mogoče sredi letošnjega leta videti, da smo v zadnjih dveh letih porabili slabih 300 milijonov evrov. S tem smo se znašli na repu evropskih držav po koriščenje teh sredstev. Slovenija bi morala v prihajajočih treh letih počrpati v povprečju 670 milijonov na leto, če bi želeli počrpati vsa možna sredstva, poroča Domovina. A glede na zaostanek na zastavljeni časovnici je kaj takega težko pričakovati.
Slovenija je bila v času Janševe vlade varnejša država
Golobova vlada se rada hvalisa, da je Slovenija ena izmed mirnejših držav na svetu. Ko smo se uvrstili na osmo mesto na lestvici globalnega mirovnega indeksa (Global Peace Index 2023), so namreč zapisali: “Slovenija med desetimi najbolj varnimi državami na svetu”. V času Janševe vlade so bile razmere občutno boljše, saj smo se leta 2021, potem ko smo v času Šarčeve vlade zasedali osmo (2019) in 11. mesto (2020), uvrstili na peto mesto lestvice globalnega mirovnega indeksa. Leta 2022 smo pristali na sedmem mestu, leto pozneje pa smo padli še za eno mesto. V luči občutnega poslabšanja razmer na področju migracij in kaotičnega vodenja migrantske politike s strani aktualne vlade je pričakovati, da bo ocena v letu 2024 še slabša od letošnje. V zadnjem času smo namreč lahko zasledili poročanja o posilstvih, tatvinah in drugih oblikah kaznivih dejanj, ki so jih zagrešili migranti.
V obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2021 je bilo obravnavanih 10.067 ilegalnih prehodov državne meje. Število ilegalnih prehodov se je s tem zmanjšalo za 10,2 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem leta 2020, ko smo obravnavali 14.635 ilegalnih prehodov. V času Golobove vlade, ki je mandat nastopila s 1. junijem leta 2022, je pričelo število nezakonitih prehodov že naraščati. V obdobju od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022 je bilo obravnavanih 32.024 nedovoljenih prehodov državne meje. Statistični podatki kažejo, da je od začetka leta 2023 pa do nekje prvih dni novembra nezakonito vstopilo v državo več kot 50 tisoč ilegalnih migrantov. Medtem ko smo sedaj večinoma govorili o prehodih na meji z občino Brežice, sedaj govorimo o vedno več prehodih v Beli krajini. Varnostno tveganje zaradi ilegalnih migrantov se iz tako imenovane južne meje prenaša v notranjost države, v okolice nastanitvenih centrov (v okolici azilnega doma Vič so namreč zaznali povečano število kaznivih dejanj). Navkljub rasti kaznivih dejanj in kriminala, ki so posledica migracij, pa se aktualna oblast pretvarja, kot da problema ne bi bilo, čeprav to na koncu ne koristi prav nikomur in problematiko kvečjemu le poglablja.
Ž. N.