Poslanke in poslanci so na redni seji Državnega zbora obravnavali interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za pravosodje mag. Gorana Klemenčiča, katere predlagateljica je bila poslanska skupina SDS.
V nadaljevanju objavljamo magnetogram stališča poslanske skupine SDS, ki ga je predstavil poslanec dr. Vinko Gorenak.
»Mi bomo interpelacijo seveda podprli, mislim, da to v startu lahko povem, ampak gremo po vrstnem redu. Glavnina interpelacije se nanaša na vprašanje pranja denarja v Novi Ljubljanski banki in na vprašanje zakonodaje na področju pravosodja, ki ni bila sprejeta, pa bi morala biti; o tem nekoliko v nadaljevanju. Sam se bom pa več ali manj dotaknil nekaterih drugih stvari in skušal tudi odgovoriti, vsaj delno, v svojem stališču na to, kar je rekel gospod minister. Gospod minister je naštel vrsto nekih evropskih institucij; tamle zgoraj so se vrteli neki grafi, ki jih nismo videli, ki jih nihče od nas ni videl, ampak v redu, mogoče je to okrasek. In vse te evropske institucije, vsi statistični podatki in vse izjave govorijo seveda v prid temu, kaj je on naredil. Jaz bom pa povedal le en podatek. Glejte, od leta 1994 je Slovenija nekako udeležena v procesih Evropskega sodišča za človekove pravice oziroma le-to obravnava tudi stanje in primere iz Slovenije. Evropsko sodišče za človekove pravice je od takrat pa do danes, do aprila, marca letos, razglasilo 341 primerov, ki so se nanašali na Slovenijo. 341 primerov! Zdaj pa poglejte, v 17 primerih je Evropsko sodišče za človekove pravice potrdilo sodbe naših sodišč. V 17 primerih! Vsi ostali primeri – v štirih primerih je prišlo do poravnave, vsi ostali primeri pa so padli, bi se reklo. Ali povedano drugače, Evropsko sodišče za človekove pravice je obsodilo Slovenijo, ker so naša sodišča kršila človekove pravice in državljani so zato seveda plačali take in drugačne zneske. Da bi bila ironija še večja, minister se je pohvalil s primerom Šilih, to je tisti fant, 20 let star, leta 1990, ki so ga v bolnišnici v Izoli zašuštrali tako daleč, da je umrl, kolikor vemo. In zdaj se minister hvali s tem, da je ta primer rešil. Ja, seveda, če ga je rešilo Evropsko sodišče za človekove pravice in ne naše sodišče. Kaj pa ima minister s tem, razen tega, da se pohvali.
Gremo naprej. Kolega Grims je že malo govoril o Zakonu o kazenskem postopku. Poglejte, kaj se dogaja. Vsi vi veste, kaj se je dogajalo. V tej dvorani smo imeli junija meseca splošno razpravo, govorili so zunanji strokovnjaki, govorili so sodniki, govorili so tožilci, govorili so profesorji in v ta mikrofon ni bila izrečena beseda: »Podpiramo zakon.« Ni bila izrečena beseda: »Podpiramo zakon.« Predstavniki nekaterih poslanskih skupin, ki jih seveda ne bom imenoval iz kolegialnosti do njih, so mi rekli, ko sem jih vprašal, ja, pa kaj delate, zaboga, z Zakonom o kazenskem postopku, pa so mi rekli, a veš, minister nam grozi. Jaz jih ne morem imenovati, ker bi jih zašil, kot se temu reče, ampak jaz jim pa verjamem. Kljub temu je minister prišel z zakonom v ta Državni zbor, ki ga v tej državi ni podprl nihče. Seveda bo potem v razpravi rekel, da ga je podprlo Vrhovno sodišče. Zaradi nekega člena, ki daje nekoliko drugačno situacijo Vrhovnemu sodišču, je potem predsednik Vrhovnega sodišča rekel, da so še kar zadovoljni, ampak v osnovi pa je na odboru zakon v celoti zavrnil, tako kot so ga zavrnili tudi vsi drugi strokovnjaki, trije profesorji treh pravnih fakultet. In konec koncev, gospe in gospodje, zavrnili ste ga tudi vi poslanci, vsi vi. Dobil je 32 glasov ali 33 glasov. Jaz se ne spomnim zakona, ki bi bil sprejet v tem Državnem zboru z 32 glasovi. No, potem po vetu pa je seveda zakon padel. Ampak, glejte ga zlomka. Minister še ne odneha, vztrajen pa je. Kolikor je meni znano in to, kar slišim s strani poslancev, ki so naravnost pred menoj, bo minister naredil malo zvijačo. Na mizo bomo dobili isti zakon brez famoznega člena, ki ga je vložila Nova Slovenija, s tem bo skušal utišati upokojence in Desus in SD, vložili ga bojo pa poslanci SMC. In tako bomo prišli do novega, torej do istega zakona, ki ga v tej državi nihče ne odobrava. In zanimivo, tisti, ki ga največ uporabljajo ali pa zelo veliko uporabljajo, policisti kriminalisti, njihova predstojnica, evo, sedi zraven gospoda Klemenčiča, ala ji vera. Javno je povedala, da je ta zakon nekorekten, da enostavno privilegira bogate in da seveda daje v koš revne, ki si ne bodo mogli privoščiti odvetnikov in ki bodo v slabšem položaju. Ministrica, jaz se vam moram zahvaliti, da ste to naredila nekaj ur pred glasovanjem v tem Državnem zboru, ne glede na to, da niste moja politična opcija, ali vendar, ali vendar, to, tako ravnanje je pošteno, pošteno z vidika ljudi, ki bodo zakon uporabljali, to so pa policisti in kriminalisti. In v socializmu leta 1989 je bila spremenjena zakonodaja in uveden je bil odvetnik ali prisotnost odvetnika v postopkih pred policisti. Ta zakon pa zdaj daje možnost, da temu tudi ne bo tako. Danes, 27 let po socialistični potezi, 50.a člen Zakona o notranjih zadevah je to bil, za tiste, ki boste šli kaj raziskovat. In ta zakon bomo spet obravnavali. In vprašanje je, kaka bo hrbtenica na tej strani. Včasih je upogljiva, pa bomo videli.
Gremo naprej. Če bi leta 1945 ali pa 1946 Ivan Maček – Matija stopil pred takratne delegate, poslance, ali kaj so že, delegate, kaj so že bili, ali pa pred takratne medije in rekel, da bo, zaradi odločitev ali pa zamud v sodnem postopku, da bodo letele glave. Jaz sem globoko prepričan, da bi tisti njegovi šefi rekli, ne smeš tako govoriti, a veš, tako očitno pa ne smeš govoriti. Danes, 67 let po tem, minister v demokratični državi stopi pred kamere in pove: »Letele bodo glave, če ta primer ne bo končan.« Šlo je za primer gospoda Bavčarja. Kaj se je zgodilo? Predsednik Vlade je malo pojamral, da ne tako govoriti. Predsednik Vrhovnega sodišča je bil tiho, sodniki so pa svoje opravili. Mediji so ga pa oprali. Še 1945 leta se ne bi to zgodilo, jaz sem siguren, da se ne bi to zgodilo, kaj šele kdaj kasneje, sploh pa ne v 80-ih letih recimo.
Gremo naprej. Mi imamo sedaj primer, znameniti primer Fišer-Zalar-Škrlec. Končno 5 mesecev pred zastaranjem bi ta dva gospoda morala stopiti pred sodnika prvič 24. 10., drugič 6. 11. in tretjič 10. 11. Niti enkrat nista stopila, pa veste zakaj ne? Ker jima ni mogoče vročiti pošte. Kot da gospod Fišer ne bi sedel tam nasproti železniške postaje. Tam je v službi in bi mu tam vročili. Kot da ne bi mogli uporabiti istega člena zakona, ki so ga uporabili v primeru Dragice Kotnik. Policisti so jo pričakali pred stanovanjem, pripeljali na sodišče v Ljubljano in opravili so vročitev. Zakon omogoča tudi pripor. Zakaj pa ne bi gospoda Zalarja, Fišerja, zaradi izmikanja poslali malo v pripor?
Gospod Matić, gremo takoj naprej. Vi ste prej govoril o znamenitosti izogibanja v vročanju itd. Kdorkoli v tej dvorani, tudi vi povejte mi en primer, ko ni moglo potekati sojenje, zaradi izogibanja gospoda Janeza Janše? Eden primer mi povejte, eden. Ker ni hotel vzeti vabila in ni prišel na sodišče. Povejte mi eden primer, fizični. Ampak govorimo o primerih, ko je prisotnost na sodišču potrebna. Namreč prisotnost na sodišču na postopkih je potrebna takrat, kadar se izvajajo dokazi zoper obdolženega. Če se pa izvajajo dokazi zoper soobtožene, ne zoper njega, njemu ni treba tam sedeti. To menda veste ali pa ne veste? Torej potrudite se, pa probajte to najti in nehajte s to mantro dvojnega vročanja, če ni potrebno.
Sedaj gremo nazaj h gospodu Zalarju pa gospodu Fišerju. 10. februar je orientacijski rok za zastaranje. Jaz sem prepričan, da je sodnica, ki vodi primer, pokazala neko stopnjo resnosti, namreč v 15-ih dneh tri obravnave, kar je sicer malo, bom rekel, glede na čudovito povprečje. Tam je povprečje veliko večje. O tem je pisal gospod Pogačnik, predsednik okrajnega ali okrožnega sodišča v enem od svojih člankov. Namreč ponedeljek, torek, sredo in četrtek sem sodil, v petek se pa piše – to je njegov zapis. Ampak vseeno, ta sodnica je pokazala neko stopnjo resnosti in očitno se nekaj trudi, ampak manjka izjava ministra, »letele bodo glave«. Zakaj minister tega ne rečete v tem primeru, ali lahko to pojasnite? Zakaj tega ne rečete v tem primeru? Namreč ta dva gospoda sta osumljena kaznivega dejanja, ki ste ga prepoznali tudi vi kot korupcijsko dejanje. Obstaja dokument z vašim podpisom, kjer ste zapisali, da je zaposlitev, odnosno premostitev … Zaposlitev gospoda Škrleca na Vrhovnem državnem tožilstvu, en dan pred nastopom Janševe vlade koruptivno ravnanje. Torej koruptivno sta ravnala, tu je vaš podpis. Ampak manjka, letele bodo glave, kje je to? Bo ali ne bo? Veste, to so dvojna merila.
Gremo naprej, vi ste se prej hvalili, kaj vse ste naredili, poglejte, dva primera bom naštel. 22. 5. 2017, to je zdaj več kot pol leta, je bila Republika Slovenija dolžna implementirati direktivo Evropskega parlamenta, odnosno EU in Sveta, 2014/41, o evropskem preiskovalnem nalogu o kazenskih zadevah. To je pol leta. Časa za to je bilo tri leta, namreč, to je bila stvar, sprejeta 3. 4. 2014. Danes je pol leta že čez, nastali so vsi pogoji, da se v Sloveniji sodi zaradi te zadeve, zadeva še ni uvedena, ampak obstaja pa verjetnost, da bo kmalu, ker pač ministrstvo ni svojega, ker čudovita ekipa na ministrstvu ni svojega naredila. Z vami vred.
Še huje, direktiva EU parlamenta 2012/29 in pa sveta z dnem 25. 10. 2012 je bila sprejeta, govori pa o določitvi minimalnih standardov na področju pravic podpore in zaščite žrtvam kaznivih dejanj. Ej, žrtve kaznivih dejanj ali niste vi za “vov”. Veste, da bi jo morali implementirati v naš pravni red 16. 11. 2015? Torej, pred dvema letoma in čudovita ekipa še nič. Še nič. To, da bomo kakšno kazen plačali, pač ni problem, ker takrat bo minister mogoče že komisar. Saj je ne bo plačal on, saj jo bo plačala država odnosno davkoplačevalci.
Zdaj pa poglejte, tam ste prej kazali neke grafe, saj vidno ni bilo nič, pa sem vas dobro poslušal in ste našteli vse, kaj je bilo sprejeto z vidika zakonodaje. Jaz podatkov si nisem pripravljal, pripravljal sem jih danes ob 3 zjutraj. Nisem si pripravljal podatkov za leto 2017, to drži, imam pa podatke za leto 2016. Poglejte, za leto 2016 ste planirali sprejeti devetnajstih zakonov. Pravočasno ste v DZ prvenstvu in DZ je sprejel dva zakona od devetnajstih. Z veliko zamudo ste pretresli še pet zakonov. Dvanajst zakonov od devetnajstih pa v dokumentih, ki se imenuje normativni program Vlade, sploh niste prinesli. V letu 2016. Torej, kako je z učinkovitostjo? Slabo.
Zdaj, govorili ste v preiskavi bančne luknje pa še o nekaterih zadevah in nekaterih zakonskih spremembah, v tistem delu ste imeli prav, da nekatere zakonske spremembe so bile sprejete, tukaj jih ne morem zanikati, ampak rezultat. Islandija je odkrila svojo bančno luknjo dve leti pred nami. In 26. 10. 2016 je zadnji bankir sedel v zaporu. Zadnji. Mi smo bančno luknjo odkrili seveda dve leti kasneje in v zaporu imamo nič. Nikogar. Obstajata dve sodbi, ki sicer še nista pravnomočni, tako da bosta razveljavljeni, ampak zaenkrat je to vse, kar je.
Poglejte, na hiringu ste vi rekli, vaš hiring je bil eden najdaljših, eden daleč najdaljših. Jaz pač sem zadolžen za notranje zadeve in za pravosodje znotraj poslanske skupine in že pred letom dni sem šel v analizo vajinih nastopov. In sem si izpisal ven obljube, ki sta jih dajala. Vi ste jih trosil kot marjetice. Obljub je bilo toliko, da je meni papirja zmanjkalo in pišem poslanska vprašanja že dve leti iz tistega, ker ste toliko obljub natrosil. Pri ministrici pa sem našel nič obljub in jim ne pošiljam poslanskih vprašanj, vsaj na temo hiringa ne, ker je nimam kaj vprašati. Nič ni obljubila. Vi ste pa rožice sadil. In ena izmed rožic je bila ZOPNI? To bo ena od prvih prioritet. Kaj pa sedaj? Ali je še prioriteta glede na to, da bi rad postal komisar pred zaključkom mandata.
Mreža sodišč je bila napovedana. To bo tudi strašna prioriteta. No, tam pred enim tednom sem dobil pismo sodnikov, ki so se podpisali. Niso anonimka, ampak vam jih ne bom razkril. Povedali so mi, v tem pismu, da to mrežo sodišč pripravlja gospod Potočar, to je tisti iz partizanskih časov, mislim upokojen sodnik. Upokojen sodnik verjetno za velik denar. Vas bom sedaj v poslanskem vprašanju vprašal, koliko ste mu že izplačali, in gospa Pivkova. To je pa tista partizanska čepica, ki je bila predsednica sodišča v Ljubljani, in za vse tisto, kar se je dogajalo zlasti okoli prijateljev v stečaju, je dobila nagrado. Prišla je k vam na ministrstvo. Vmes je pozabila dva telefona vrniti na sodiščih. Pozabila vrniti, nekaj mesecev pač potegneš, saj to ni nič, saj je to državno. To je dokazano, saj imam dokumente o tem. Se mi ni treba smejati. Vam bom pokazal dokumente. In ta dva sedaj pripravljata mrežo sodišč in sodniki, ki so mi pisali, se križajo. Ampak tisti sodniki so hudo mlajši od gospoda Potočarja.
V hiringu ste napovedali resno razpravo in hud poseg v zakon o SOVI. Jaz resne razprave, pa sem menda eden od soavtorjev tistega prvega zakona, nisem bil deležen, sam nič ne vem o tem, vem samo, da je neka huda razprava lani potekala na to temo, da bi neka pooblastila dali ali nekaj takega. Skratka, s tem hiringom ste rekli, da boste zakon o SOVI resno odprl, in rezultat nič.
Naprej. Napovedujem supervizor za slovensko pravosodje. Bil sem zelo vesel, ko sem to poslušal na hiringu. To bo pa res nekaj takega, kot je tisti supervizor, ko tam pogledaš in takoj vidiš, koliko kdaj kdo kje zasluži s pogodbami na račun države. Tudi sebe najdem gor, če je na tem. To je dobro in sem tudi pohvalil ta supervizor, takrat. In sedaj sem računal, da bo supervizor v pravosodje, madonca to bo res dobro. Kaj pa je sedaj to? Ali bo in kdaj bo? Ne vem. Vsaj sam ne vem, da bi bil.
Ob nastopu, ko ste šli iz Komisije za preprečevanje korupcije, ste napisali eno dolgo pismo, ki so ga vsi gledali, vsi prebirali, Vlada gospe Bratuškove ga je obravnavala. Celo rekla je, da je to res. To so res problemi te države, ki jih je res treba rešiti. Skratka, tudi sam, ko sem to bral, moram reči, da sem bil na nek način vesel, da sem to bral, in tam je tudi pisalo: »Zahtevam ustanovitev inšpekcije za javna naročila.« Sedaj ste pa član Vlade, sedaj pa ja zakone pišete. Kje pa je ta zakon?
Ob odstopu s KPK ste rekli tudi tako: »Sprejem novele zakona o dostopu informacij javnega značaja, ki bo omogočil razkritje odvetniških svetovalnih, vključno s svetovanjem s področja komunikacije, sponzorskih donatorskih pogodb, ki jih sklepajo podjetja v državni lasti.« Da je to nujno potrebno narediti. Ali to že imamo? Ali veste, ali to imamo? Ne vem. Sam ne vem, da bi to imeli.
Ob nastopu ste govorili o zakonu o Slovenskem državnem holdingu, ki je nujno potreben. Sam še nisem nič videl. Ne vem, mogoče gospod Šircelj kaj ve o tem, ampak sam ne vem za to.
Da ne govorim o tem, da imamo zakon o dedovanju. Ne vem, če kdo ve. Veste, od kdaj je ta zakon. Iz 1976? No, no, vam je verjetno fino soditi o njem, če že, pa pustiva to. Evo, to so tudi vaše besede: »Predlagal bom zakonodajni poseg v smislu bistveno večje javnosti in preglednosti različnih disciplinskih, etičnih pritožbenih postopkov kot tudi odvetnikov, kot pri notarjih, izvršiteljih ter seveda na državnem tožilstvu in sodstvu.« Kaj pa zdaj s tem? Je zdaj kaj bolje s tem? Na poslanska vprašanja dobivam odgovore, da v glavnem ni nobenih postopkov zoper kake odvetnike pa take stvari; če pa kje so, pa se konča z oprostitvijo ali pa kaj takega. Ne vem, da bi bilo to kaj novega. Napovedali ste tudi celovito – tu pa z ognjem in mečem, a veste, ognjem in mečem, zato ker gre za pravosodje, zato z ognjem in mečem, ste rekli – cenilci, izvedenci, tolmači, izvršitelji, upravitelji, to pa, kajne, ker ravno ne gre za neposredno pravosodje, ampak gre za pomembne ljudi, ki vplivajo na te zadeve. To z ognjem in mečem? Ali je kdo kje videl, da bi kje kaj gorelo? Nisem nič videl.
Gremo naprej. Ena ključnih prioritet bo vzpostavitev sistema implementacije zakonodaje – se pravi, ključna prioriteta, ena od prioritet, implementacija zakonodaje. Jaz sicer ne vem točno, kaj ste mislili, ampak opazil pa nisem, da bi kaj bilo.
Na »hearingu« ste govorili tudi o nujnosti sprememb na področju zdravniških opravičil in vročanja. Zdravniška opravičila, kolikor vem, so bila, za vročanje ne vem, ali se je kaj posebnega zgodilo, pri opravičilih pa vem, da se je, z zakonom.
Napoved uvedbe sistema sodnikov mentorjev in občasnih izpitov. Skratka, govorili ste o tem, da so pač mladi sodniki prehitro vrženi v ogenj, v vodo in da nujno potrebujejo mentorje, pa tudi kake izpite. Jaz nisem opazil, da ste to naredili.
Glejte, iz »hearinga« imava, bom rekel, serijo marjetic, ki so zdaj vse ovenele, takrat so bile pa lepe. In človek je dobil vtis, aha, zdaj bo pa res nekaj se zgodilo na pravosodju.
Zdaj, minister, bova rekla še takole – tole sem si moral dopisati glede na današnje poročanje medijev –, vi v medijih danes namigujete, da ima SDS strahotne okostnjake v Novi kreditni banki Maribor. Namreč, ni vam všeč, da so bili leta 2012 ali kasneje postopki ustavljeni. Ni všeč ministru to. Bom razložil, za kaj gre, zaradi javnosti, ne zaradi vas. Glejte, minister, vi imate v mariborski kreditni banki NKBM neposredno zvezo, vaša žena opravlja odvetniške storitve za NKB Maribor. Enajsti mesec leta 2014 4.600 na mesec, za en mesec 5.700, potem pa povišanje, deveti mesec leta 2015, 25.000 evrov na mesec. Saj vam lahko tudi ona kaj pomaga, kajne, če dela za Novo kreditno banko Maribor, in verjetno ji boste zaupali, kajne. Vsaj jaz bi ji. Za kaj pa gre? Vi se boste točno spomnili tam leta 2012, 2013, 2014, ne vem točno, kdaj, nek tak strašen napis v Dnevniku – to je logično, zakaj v Dnevniku, kajne – »Janša in Kovačič sta komunicirala.« Si predstavljate, komunicirala sta, ko je bil on predsednik Vlade, on pa šef državne banke, in sta komunicirala. Pa ste naštevali tam depeše, pa to in ono. Aha, groza! No, potem se oglasi Kovačič, pa pravi: »Ja, saj sem z lastniki govoril, ampak več s Pahorjem kot z Janšo, tam sem imel več komunikacije, veste, ker je bil dlje časa predsednik.« No, potem pa nič. No, potem pa zameljejo policijsko-kriminalistični mlini – in kako pride do tega, to vam lahko razložim, kako pride do tega, in to se je fizično zgodilo. Ko kriminalistična policija zaseže nek strežnik, ga ne bo nikoli pregledala, to je menda vsem, ki imate malo pojma o računalništvu, znano, se ne da. Ampak naredijo kaj? S ključnimi besedami. In če vneseš ključno besedo Janša, Kovačič, pač dobiš tiste maile ven. In če ne vneseš Kovačič, Pahor, jih pač ven ne dobiš. Potem imaš pa samo enega osumljenca, bravo jaz. No in potem, ko sodstvo reče, ko sodna veja oblasti reče, ad acta, končali smo, ni kaznivega dejanja, no potem ima pa minister politični »puč« za medije, da so tam okostnjaki. A ni to v redu? Glejte, zdaj, treba še neki se, da ne bom preveč časa porabil. Predgovornik je govoril, koliko je SMC prispevala k boljšemu življenju ljudi. Koliko ste dobili penzionisti? Več kot 2, ne vem, odstotka. Koliko ste dobili ostali državljani, lahko pogledajo plačilne liste. Jaz pa vas, pa vaše upokojence pozivam, da vzamejo ven plačilno listo ali pa penzijski listek 31. 12. 2014, potem pa tistega 31. 12. 2018. Pa pogledajo ta znesek, pa ta znesek. Velja za vse delavce in za vse upokojence. Pogledajo levi, desni znesek in izračunajo, koliko je desni višji od levega. Pomeni, koliko so imeli leta 2008 večje plače in penzije kot leta 2004. A veste, koliko? 25 %, to je povprečje. Bili ste v Vladi, v redu. In zdaj se hvaliti z 2 % ali s temi fičniki, ki zdajle gre gor, je pa neskromno. Jaz bi bil bolj skromen, jaz bi bil bolj skromen, me razumete. 25 % je torej med 2004 in 2008 plusa v denarnicah naših državljanov. Zdaj pa, kakor jaz vem, kak fičnik prileti, kak procent. Zdaj bom jaz kmalu na tem, bom gledal, gospod Jurša, v naslednjem mandatu, koliko boste kaj tudi za mene prispevali. Prav.
Vi govorite o naštevanju interpelacij, ste govorili, in rušenju Vlade. Av, ah, kako ste si bogi. A veste, da ste si bogi? Kar smejte se mi. Ampak, kaj se je zgodilo novembra 2007? Novembra 2007 so, po mojem spominu, pa me naj kolegi popravijo, so ministrstva imela enega ministra in enega državnega sekretarja. Če se ne motim, je bilo tako. Vrhunec priprav, vrhunec priprav na predsedovanje Evropski uniji, cela Evropa je gledala to Vlado, kako bomo speljali predsedovanje. 571, forum, spiše pismo, pa reče in poziva države Evropske unije, da pač ne zaupati predsedovanju Slovenije, ker to pač ne bo, ker Slovenija ne more tega prevzeti, ne bo, ker ima nesposobno Vlado. No, takrat se tisti, ki imajo isto barvo krvi, ki sedijo tu, z izjemo Desusa, tukaj, spišejo interpelacijo Vladi, interpelacijo Vladi manj kot 2 meseca pred začetkom predsedovanja. In izza te govornice jih je takratni predsednik Vlade pozval in je rekel, prevzemite Vlado in prevzemite predsedstvo. Veste, kako so glasovali? Ne. Se pravi, ropotali so, zganjali so hrup, onemogočali so delo Vlade in priprav na predsedovanje Evropski uniji. Veste, to je bilo pa res hudo, to je bilo pa res hudo. Danes vam pa ni nič hudega, ker danes vam tak in tak ankete kažejo nulo in je tak brez veze. Eni so mi zadnje dni očitali, da pri tej, tem postopku, ki smo ga sprožili okoli ustavne obtožbe predsednika Vlade, da napadamo vas. Ah, kje pa. Glejte, če bi človek upošteval ankete, ankete kažejo SD boljše. Potem bi poskusili Židana, recimo, Cerar ni tarča, ker ga tako ali tako ne bo.
Glejte, še nekaj, in s tem bom potem tudi končal. Vi se boste spomnili tistega »letele bodo glave«. In minister je prej tudi – ali pa je bilo stališče poslanske ali ne vem kdo – govoril o tem, da zdaj zaradi spremenjenega zakona imamo pomembnega zapornika na Dobu. Ja, fino, ja, Bavčar. Veste, leta 1997 je bil obsojen neki Grubelič, ki je 20 let nosil zdravniška potrdila od istega zdravnika, tako da je zastaralo, pa ni šel v zapor. Tako tu ne na tak način, se nima smisla hvalit.
Skratka, interpelacijo bomo podprli, ker je to pač v korist državljanov Slovenije, ker je to v korist te države in nič drugače. Je pa treba za zaključek reči, da res nima smisla se ukvarjati za teh nekaj mesecev s takimi stvarmi. V nadaljevanju bom pa še sam seveda kaj prispeval, ker sem eden zadnjih razpravljavcev.«
V razpravi so sodelovali tudi mnogi drugi poslanke in poslanci SDS.
Eva Irgl je spomnila na čas, ko je bil Goran Klemenčič predsednik Komisije za preprečevanje korupcije. »Kar nekaj stvari ste naredili v tem obdobju, zlasti je bil pomemben projekt ta, da ste zrušili Vlado Janeza Janše in da ste speljali ta postopek, famozni, glede poročila o premoženjskem stanju funkcionarjev, ki ga mimogrede niste dali v razjasnitev, kar vam je na koncu povedalo tudi Ustavno sodišče oziroma Vrhovno sodišče, in da ste ravnali protizakonito in protipravno in kršili ste človekove pravice, spoštovani gospod minister,« je dejala Irglova in Klemenčiču očitala, da se danes brez sramu potegujete za položaj najvišjega v Evropi, ki bo stal oziroma bdel nad človekovimi pravicami. »Če to ni perverzno, tako bom rekla, potem jaz res tega ne razumem. To bi vi morali že v osnovi sami vedeti,« je bila kritična. Definicija 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije med drugim namreč pravi, da je integriteta delovanje posameznikov, od katerih se pričakuje, da ne ravnajo v nasprotju z zakonom oziroma zakonodajo, da ne ravnajo v nasprotju s pravno dopustnimi cilji in da ne ravnajo v nasprotju z etičnimi kodeksi. »Gospod minister, vi ste v vseh teh primerih ravnali ravno obratno,« je še izpostavila Eva Irgl. V nadaljevanju mu je očitala neizročitev dokumentov: »A boste tako ravnali tudi, ko boste, če boste, komisar za človekove pravice pri Svetu Evrope, ko vam nekaj ne bo pasalo? Boste pač preprosto vrgli vse dokumente po tleh in odšli? Tako se to pač ne dela, ne na najvišjih položajih, pa tudi drugje ne, ker to tudi kaže na vašo integriteto.«
Anja Bah Žibert je Goranu Klemenčiču očitala, da je ob senzacionalnem medijskem odstopu z mesta predsednika senata KPK zapisal, da na področju boja z bančnim kriminalom oziroma bančno luknjo veje netransparentnost, da se ne dela tako, kot bi se moralo, da vzor išče v islandskem reševanju tega problema, bančni kriminalci oziroma postopki bi morali biti zaključeni v 12 mesecih in tako naprej. »Danes, ko ste minister, mi povejte, koliko bančnih kriminalcev je za zapahi? Koliko teh postopkov se konča in zaključi v 12 mesecih in kako se deluje transparentno?« je Bah Žibertova vprašala Klemenčiča. Zanimivo dejstvo je tudi, da ob zamenjavi ljudi na KPK ni bilo zapisnika o primopredaji. »Se pravi, nov KPK niti ni vedel, kaj so tisti postopki, ki so se vodili, kje so posamezni dokumenti in tako naprej. No, in zdaj smo pa tudi pri vsebini interpelacije. Jaz se pravzaprav ne čudim, danes se ne čudim, zakaj takšni zapisniki o primopredajah ne obstajajo. Zato, ker je pač KPK določene zadeve opravljal tako, da je kršil zakone in Ustavo in pomagal rušiti vlado v tistih trenutkih, ko se je ta ukvarjala z najbolj perečimi problemi države, izhod krize,« je to dejstvo pojasnila Bah Žibertova. Ministru Klemenčiču je še očitala, da je pod njegovim ministrovanjem sodišče vztrajno zavračalo prošnje komisije, ki se ukvarja z bančno kriminaliteto, ki jo vodi dr. Anže Logar, da ne bi prišli do teh najbolj pomembnih podatkov. To pa zato, ker se v teh podatkih najde tudi on sam, minister Goran Klemenčič.
Franc Breznik je v razpravi ponovno spomnil na zloglasno poročilo o premoženjskem stanju, zaradi katerega je na začetku leta 2013 padla druga Janševa vlada. »Prišlo je do nepopravljivih posledic, padla je vlada, pride do politične krize, pride do spremembe, predsednica Vlade postane neizkušena tekstilna konfekcionarka gospa Alenka Bratušek,« je pojasnil Breznik in podal še nekaj številk: zadolžila nas je pri petih milijardah za 3–4 odstotne točke višjimi odstotki, kot bi se dejansko v evropskem stabilnostnem mehanizmu, ker bi morali sprejeti reforme, ki jih tako ali tako moramo. Vlada Alenke Bratušek »naredi milijardno škodo, ki je bila škoda več kot ene milijarde samo zaradi razlike v obrestni meri v 10-letnih obveznicah«. Breznik Klemenčiča vidi v različnih vlogah, eno je Goran Klemenčič, tisti, ki nastopi na hiringu, drugo je Goran Klemenčič kot predavatelj na Pravni fakulteti, tretje pa je Goran Klemenčič kot osebnost dejanj in postopkov pri svojem delu. »Človek ni nikoli nič kriv,« je poudaril in nadaljeval, da je s to interpelacijo slovenska javnost lahko izvedela za vsa kazniva dejanja, svinjarije, ki se dogajajo, in zaradi česa ljudje živijo človeka nedostojno življenje. Ravno zaradi ljudi, kot je Goran Klemenčič, ima ta paradržava še vedno žezlo v rokah in tudi nastavlja, nenazadnje, politiko.
Žan Mahnič se je osredotočil na ravnanje Klemenčiča ob pridobitvi informacije, da se NLB dogaja pranje denarja. »Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je v konkretni zadevi presenetilo ravnanje KPK, prejeli so tajni dokument žvižgača iz Banke Slovenije, ki je kazal na sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja, KPK je ocenila, da ni pristojna, zato so dokument po neformalni poti predali policiji. Pred tem so dokument priredili z namenom, da zaščitijo žvižgača iz Banke Slovenije, poleg tega pa naznanila kaznivega dejanja niso posredovali policiji na podlagi določb ZKP, kot jim to narekuje sklenjen sporazum med KPK in MNZ ter policijo z dne 1. junij 2010, ampak so dokument predali uslužbencu NPU, da ga je odnesel na policijo, kjer pa se je nato za njim izgubila vsaka sled,« je opisal. KNOVS je eno od prič zaslišal, ta pa je po Mahničevih besedah dejala: »Če bi mi dobili originalen dokument in če bi ga dobili po uradni poti, potem bi se tega resno lotili in začeli preiskavo, tako pa tega nismo vzeli resno. Ker je bila to navadna anonimka, vemo pa, kako je z anonimkami,« kar nakazuje na to, da je Klemenčič zavestno želel preprečiti nadaljnje postopke oziroma je nekoga ščitil.
Marijan Pojbič meni, da so šle stvari prek roka, da je stanje nevzdržno, da se Cerarjeva vlada norčuje iz Slovenk in Slovencev. »Da enim za 200 evrov prodajajo hišo na dražbi, Jankovića oprostijo za 16 milijonov evrov, da ne govorim o primeru, Janković. Da ne govorim o primeru Tošić in tako dalje in tako dalje in tako dalje. Da ne govorim o primeru Ferlinc in Cekuta,« je tiste res najbolj očitne nepravilnosti povzel Pojbič. »To so privilegiranci na kubik in med njih sodi tudi gospod Klemenčič. Definitivno, ker je steber od vseh teh zgodb, del stebra, del verige,« je dejal, in sicer del verige, ki je ni presekal, pa bi jo moral. Pozval je slovensko javnost in politiko, naj nekaj naredi, da se ta veriga preseka.
Jože Tanko je Klemenčiču očital, da v celodnevni razpravi nobene stvari ni pojasnil, odgovoril ni na nobeno dilemo, razpravo ali karkoli. »Verjamem, da je zaverovan v to, da ga bo koalicija podprla, ampak ni to način dela,« je dejal Tanko in dodal, da, odkar je poslanec, se ni zgodilo, da minister pri interpelaciji ne bi odgovarjal. Komentiral je normativni program vlade in ugotovil, da »je minister v letu 2015 od načrtovanih 20 zakonov predložil Državnemu zboru samo 9, torej se je krepko zaplaniral, več kot 100-odstotno je falil.« Leta 2016 je bilo realiziranih 5 zakonov, ena četrtina, v letu 2017 pa je bilo od predvidenih 9 realiziranih 5 zakonov. »Kje je ta silna učinkovitost? Kje je skladnost med načrtovanjem in realizacijo?« je ministra spraševal Tanko. »Težko pričakujem od vas, da boste razkrili sive eminence bančništva. Poznate jih od leta 2011, 2012 ali pa 2013, ko ste delali preiskavo bančnega sistema. Najbrž poznate vse z imeni in priimki, ampak do danes, do danes, gospod Klemenčič, niste povedali niti enega imena sive eminence bančništva, niti enega, kar pomeni, da ste človek, ki te stvari pozna in jih noče razkriti,« je še dodal Jože Tanko, ki meni, da je čas, da tudi koalicija spozna, da je treba določene stvari postaviti na pravo mesto. In gospod Klemenčič ne uživa zaupanja in ni neka oseba, ki bi dala delovanju Vlade na področju pravosodja neko kredibilno formo.
C. Š.