Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pod vse večjim pritiskom, ne le zaradi vojne, temveč tudi zaradi domačih političnih tekmecev. S Porošenkom sta ob začetku ruske invazije zakopala bojno sekiro, s prihodom Donalda Trumpa v Belo hišo pa so se na ukrajinski politični sceni ponovno začele kazati razpoke.
Petro Porošenko je po dramatičnem srečanju med Zelenskim in Trumpom v Beli hiši, obtožil Zelenskega, da je sam izzval slab odnos s Trumpom, njegovo ekipo pa okrivil, da ni znala skovati ustrezne taktike za pristop k novi ameriški administraciji. Meni, da ima sam boljše rešitve za popravo odnosa in končanje vojne.
A za to ima tudi svoj pogoj, in sicer da Zelenski v vlado povabi tudi opozicijo, ki jo vodi Porošenko. Slednji je predlog o oblikovanju narodne enotnosti predstavil že februarja, a je bil ta zavrnjen s strani predsednikovega kabineta. Namesto tega so celo okrepili pritisk na opozicijo. Denimo, januarja je ukrajinski Svet za nacionalno varnost zamrznil bančne račune Petru Porošenku brez konkretnih obtožb, poroča Jutranji list. Med kritike Zelenskega prištevajo tudi kijevskega župana Vitalija Klička, ki je javno obtožil Zelenskega, da zlorablja izredna pooblastila, da bi preglasoval mestni svet.
Prebujanje ukrajinske opozicije se odvija ob poteku mirovnih pogajanj med ZDA in Ukrajino, ki bi lahko kmalu pripeljale do mirovnega sporazuma. In s tem tudi do volitev. Petletni predsedniški mandat se je Zelenskemu iztekel že lansko leto, a je bil podaljšan zaradi vojnih razmer, v katerih bi bilo docela nemogoče izvesti demokratične volitve.
Porošenku bi lahko sankcije, ki mu jih je naložil ukrajinski Svet za nacionalno varnost, škodile na volitvah ali ga celo izključile, tako da na teh ne bi mogel sodelovati. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj se Porošenko zavzema za vlado narodne enotnosti, ki bi ga legitimirala kot enega izmed najpomembnejših političnih akterjev.
Porošenkov as v rokavu
Porošenka javnomnenjske ankete navadno uvrščajo pod tretje mesto, a je očitno skoval načrt, kako se prebiti na politični vrh države. To bi mu lahko omogočil priljubljeni general Valerij Zalužni, ki je vodil ukrajinsko vojsko, vse dokler ga Zelenski ni zamenjal s trenutnim vrhovnim poveljnikom Oleksandrom Sirskim. Priljubljeni Zalužni bi Porošenku prinesel precej političnega kapitala, a je doslej vzdrževal distanco do strankarske politike. To bi se lahko po srečanju med Porošenkom v Londonu kaj kmalu spremenilo, poroča New York Times. Zalužni, danes sicer veleposlanik Ukrajine v Združenem kraljestvu, se po merjenjih javnega utripa lahko kosa z Zelenskim.
Porošenku, ki ima svojo volilno bazo predvsem v osrednjem in zahodnem delu Ukrajine, pa bi lahko koristil tudi dober odnos z ameriškim predsednikom Trumpom. Ta sega že v čas Trumpovega prvega mandata, ko je Ukrajina pod Porošenkovim vodstvom z ZDA sklepala trgovinske sporazume, ki so bili Trumpu precej po godu. V tisti čas sega tudi t. i. Krimska deklaracija, v kateri je bilo poudarjeno uradno stališče ZDA, da je polotok Krim nedvomno ukrajinski, piše Slobodna Dalmacija.
S. K.