V začetku tega tedna smo se razpisali o tem, kako je našo domovino Slovenijo ugrabila globoka država, natančneje, razpisali smo se o tem, kako so nekateri nekdanji vodilni akterji globoke države še iz prejšnjega režima posle že prenesli na svoje otroke, na tako imenovano udbovsko deco. Med drugim smo omenili primere Edvarda Kardelja in Igorja Šoltesa, Zdenke Cerar in Mira Cerarja, Branimirja Štruklja in Milana Kučana, ker pa je problematika obsežna, s povezavami nadaljujemo tudi v drugem delu.
Nekdanji predsednik republike Danilo Türk se zelo dobro razume z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, kar dokazujeta dejstvi, da je Janković javno podprl predsedniško kandidaturo Türka, Türk pa je na drugi strani podprl projekte Jankovića, med katerimi je tudi propadli projekt Stožice, ki se je končal z ogromno bančno luknjo in dolgovi, ki so se prenesli na slabo banko. Marsikdo se ni začudil, ko je izvedel, da je Helena Türk marca 2011 dobila zaposlitev v javnem zavodu Ljubljanski grad. Čeprav se je zaposlitev Türkove znašla pod drobnogledom KPK, pa je nato delovni inšpektor glede zaposlitve zaključil, da naj zaposlitev ne bi bila posebno sporna, saj naj bi bil zaznan le neznaten prekršek.
Za svojo hčerko pa je zelo dobro poskrbel tudi zadnji predsednik Komunistične partije Slovenije Milan Kučan. Ko je bila Špela Kučan imenovana na slovensko predstavništvo OZN v Ženevi, je upravičeno izbruhnila afera glede imenovanja, a seveda se ni zgodilo prav nič. Še več! Dobila je celo nagrado v obliki službe na MZZ, kjer je v okviru slovenskega predstavništva zadolžena za področje WTO, čeprav je po izobrazbi profesorica španščine. Pred tem je bila zaposlena na ministrstvu za gospodarstvo, in sicer na uradu za intelektualno lastnino, kjer je vodila spletno uredništvo. Zaradi nezakonitega izvajanja dejavnosti medija je inšpekcijski organ proti njej in uradu sprožil postopek. Kljub temu in kljub očitnemu pomanjkanju diplomatskih izkušenj ji nagrada ni ušla. Nič slabše pa ne gre Ani Kučan, ki čudežno dobi večino javnih poslov, ko gre za arhitekturo in prostorsko urejanje.
Počivalšek glede imenovanja Špele Kučan dejal, da ni vedel za povezavo z Milanom Kučanom
Pred imenovanjem so na ministrstvu za gospodarstvo ustanovili posebno komisijo, in sicer z namenom, da bi predstojniku predlagala primernega kandidata za imenovanje. Špela Kučan ni bila predlagana, še več, komisija naj bi jo celo ocenila kot neprimerno. Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek naj bi odločitev komisije naravnost “povozil”, saj je imel v mislih kandidatko z odličnimi političnimi povezavami, torej Kučanovo hčerko, je pisalo v pismu, ki smo ga v preteklosti prejeli v uredništvu. Sicer so na ministrstvu zatrdili, da sta obe prijavljeni osebi izpolnjevali pogoje za premestitev na to delovno mesto, in zavrnili vse očitke. S sklicevanjem na zakon o varovanju osebnih podatkov pa niso želeli razkriti identitete drugega kandidata. Počivalšek je imenovanje Kučanove komentiral z besedami, da je šele iz poročanja medijev ugotovil, da je gospa povezana z nekdanjim predsednikom republike. “Očitno ima napačen priimek, zato je to problem.”
Ne moremo pa niti mimo komunista Janeza Kocijančiča, ki je po prepričanju dobrih poznavalcev levice vselej veljal za desno roko Milana Kučana za posebne operacije v gospodarstvu. Kocijančiča večina pozna kot “večnega” predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije, ki mu je predsedoval kar 23 let, in sicer vse od leta 1991 do decembra 2014. A fasada športnega delavca je bila le lutkovna predstava za javnost, saj je vselej veljal za enega najvplivnejših ljudi v slovenski politiki in gospodarstvu. Nič čudnega torej ni, da je poslovna vizitka z njegovim imenom tako pogosto romala v roke tujih podjetij, ki so imela ambicije po delovanju v Sloveniji. Seveda pa se Kocijančič na svojem mestu ni znašel naključno, je namreč sin Borisa Kocijančiča (zasedal je mesto pomočnika ministra za notranje zadeve, poslanca republiške skupščine v več mandatih, bil je tudi 13. član slovenske vlade, kjer je med drugim vodil ministrstvi za kulturo in zdravstvo), ki je skupaj z Borisom Kidričem predstavljal slovenski partijski vrh, kateremu je bilo očitano, da je iz Federalnega zbirnega centra prevzel več stvari, med drugim tudi umetniške slike.
Nepotizem na javni RTV SLO
Tudi v medijskem svetu je mogoče zaslediti sledi nepotizma, še posebej, če se ozremo na javno RTV Slovenija, ki jo financiramo prav vsi slovenski davkoplačevalci. Skoraj ni nikogar, ki ne bi poznal “prve dame” javne hiše RTV SLO Miše Molk, saj ta zaradi svojega dolgoletnega pojavljanja na zaslonih velja za pravi fikus na RTV Slovenija. Seveda je poskrbela za zadostitev novinarskih apetitov svoje hčerke Ule Furlan, ki je svoj čas vodila oddajo Nedeljsko popoldne z Ulo, leta 2014 pa ji je bilo zaupano vodenje Eme. Ni kaj, “zagotovo” je takšno priložnost dobila povsem “naključno”.
Kdor spremlja Odmeve, pozna Igorja Evgena Berganta, ki je sicer profesionalno pot pričel kot športni komentator. Uveljavil se je kot komentator prenosov alpskega smučanja na TV Slovenija, nato še nogometa, v letih 2002-2007 pa je zasedal mesto urednika športnega programa na Televiziji Slovenija. Pri tem mu je zagotovo prišlo prav, da je njegov oče Evgen Bergant kot dolgoletni urednik športne redakcije Dela veljal za vdanega režimskega novinarja, njegov stric Boris Bergant, prav tako novinar, pa je večji del svoje poklicne poti preživel na Radioteleviziji Ljubljana (RTV Slovenija). Sicer pa smo že pisali o tem, da ima voditelj Odmevov povezave tudi s politiko, saj je bil njegov bratranec Damjan Bergant imenovan na mesto generalnega sekretarja na ministrstvu za zunanje zadeve, zato ni bilo nič čudnega, da je na RTV Slovenija prišlo do medijske blokade, ko je prišlo do poročanja o protiustavnem imenovanju veleposlanikov “na zalogo”.
Upokojeni režimski novinar poskrbel, da aktivistično delo nadaljujeta sin Jure in hčerka Nika
Za svoja otroka je dobro poskrbel tudi programski svetnik RTV Slovenija Jože Poglajen, ki kot upokojeni režimski novinar partijskega trobila Dnevnik, ki je v lasti tranzicijskega tajkuna Bojana Petana, velja za pravega borčevskega aktivista. Lani novembra smo poročali o tem, kako je Poglajen zahteval ukinitev oddaje Pričevalci, a so ga svetniki zavrnili, kar kaže na to, da Dnevnikov pisun na RTV SLO nima nikakršnega vpliva. Je pa dobro ustoličil svoja otroka, hčerko Niko in sina Jureta, ki sedaj nadaljujeta aktivistično delo upokojenega družbenopolitičnega delavca. Njegov sin Jure je postal celo Delova osebnost leta za humanitarne namene, čeprav je jasno, da je “humanitarec” s skrajno levičarsko in sovražno agendo. Čeprav se ima za dobrotnika, njegova stališča na Twitterju razkrijejo lažno dobroto. Juretova sestra Nika Poglajen je kot strokovna sodelavka v državnem zboru ter kandidatka za poslanko v zadnjih letih zamenjala celo vrsto političnih levičarskih strank, od Zaresa do Državljanske liste, Jankovićeve Pozitivne Slovenije, Zavezništva Alenke Bratušek in Erjavčeve stranke DeSUS. Tudi ona na spletu aktivno ustrahuje ljudi in pravi, da se boji zmage desnice. Ob tem je pokarala vse levičarje, ki ne želijo iti na volitve, “ker so vsi isti”, in potem stokajo, kako gre vse narobe. Očitno pa pozablja, da so že vrsto let na oblasti prav levičarji in so kot taki odgovorni za tisto, kar je narobe.
Družina Poglajen: Hčerka Nika, oče Jože in sin Jure.
Globoka država doživela šah mat na ustavnem sodišču
Velika usluga globoki državi je bila narejena, ko je bila na mesto ustavne sodnice imenovana dr. Katja Šugman Stubbs, za katero se ve, da pripada “Bavconovi” represivni kazenskopravni doktrini. Hčerka Rajka Šugmana, nekdanjega profesorja in dekana na fakulteti za šport, je bila desna roka ustanovnega člana Foruma 21 in totalitarnega strokovnjaka za kazensko pravo Ljuba Bavcona, ki je po osamosvojitvi po naročilu Milana Kučana oblikoval tudi zakonodajo s tega področja. Pri izvolitvi pa ji je nedvomno šlo na roko tudi to, da je osebna prijateljica nekdanjega predsednika vlade in aktualnega zunanjega ministra Mira Cerarja. Seveda ob tem ni potrebno posebej poudarjati, da je imenovanje profesorice prava, ki je kot ena redkih javno podprla neustavno sodbo v zadevi Patria, prispevalo k politizaciji ustavnega sodišča.
Ob tem pa ne smemo pozabiti na imenovanje direktorja direktorata za demokratično participacijo Sveta Evrope Matjaža Grudna, ki je bil pred tem vodja direktorata za načrtovanje politik. Že od njegove zasedbe nove dobro plačane funkcije se govori, da je bilo pri tem ključno njegovo poreklo, njegov oče Igor Gruden je bil namreč dolgoletni novinar Dnevnika in RTV ter znanec zadnjega šefa partije Milana Kučana. Grudna so kmalu po osamosvojitvi njegovi vplivni starši hitro poslali kar v tujino, saj so se bali, da bodo tukaj oropani za kariero. Kot je povedal Boštjan M. Zupančič, je absurdno, da sedaj prav on iz Strasbourga pametuje o svobodi govora. Ni kaj, če si otrok privilegiranih “komunističnih staršev”, lahko v imenu evropske institucije brez težav prodajaš skrajno levičarske ideje, ob tem pa te mainstream mediji prodajajo kot strokovnjaka za “sovražni govor”.
Matjaž Gruden na sredini (Foto: STA)
H. M.