Robert Golob je svojo odločitev, da se bodo pokojnine predčasno uskladile že novembra namesto februarja, predstavil na način, da je dobro, da bodo upokojenci že prej dobili nekaj več denarja in tako premostili stisko med prazniki. A dejstvo je, da bi vlada morala že pred tedni sprejeti sklep o izredni uskladitvi pokojnin, uveljavljeni že za oktober. Dejstvo je tudi, da je bilo lani več sprememb pokojninske zakonodaje, ki so mnogim upokojencem in prejemnikom dodatkov prinesle več denarja – sedaj pa se sredstva podrejajo političnim prioritetam in se preusmerjajo od dolgotrajne oskrbe k migrantom. Zakon o dolgotrajni oskrbi vsem državljanom prinaša upanje, da v starosti ne bodo ostali sami in brez zdravstvene oskrbe ter pomoči – na referendumu je torej treba glasovati proti ukinitvi dolgotrajne oskrbe.
Vlada Janeza Janše je v proračunu RS zagotovila sredstva za izvajanje dolgotrajne oskrbe – za leto 2023 je bilo načrtovanih 97 milijonov evrov, kar postavlja na laž koalicijo in ministrstvo za zdravje, ki trdijo, da ni zagotovljenih finančnih sredstev. Sedanja vlada načrtuje znižanje postavke dolgotrajne oskrbe za 79 milijonov evrov, je v začetku oktobra opozorila vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec, ki je tudi javno objavila izsek iz državnega proračuna. Ta prikazuje, da so bila sredstva alocirana, koalicija jih je pač prestavila v skladu s političnimi prioritetami – med drugim tudi za migrante. Tudi nekdanji minister za kohezijsko politiko Zvone Černač je opozoril, da se sredstva v večji meri preusmerjajo od dolgotrajne oskrbe k migrantom: “Sredstva za dolgotrajno oskrbo so bila zagotovljena v proračunu za prihodnje leto v višini nekaj manj kot 100 milijonov evrov. Vlada jih znižuje na minimum, velik del teh sredstev pa prerazporeja za oskrbo migrantov. Sredstva za migrante so zvišali iz 9 na 61 milijonov.”
Po izračunih izpred kakega leta vsak migrant našo državo mesečno stane približno 1.900 evrov bruto. To pa je vsekakor več, kot dobi pokojnine marsikdo, ki je 40 let trdo delal za 460 evrov neto pokojnine. Poročali smo tudi že, da je vlada Roberta Goloba odločila, da bodo pokojnine z novembrom višje za 4,5 odstotka. Sporočili so, da gre za redno uskladitev pokojnin, pri tem pa gladko spregledali opozorila ZPIZ-a, po katerem bi se morale pokojnine letos povečati izredno, in sicer za 4,4 odstotka. Redna uskladitev pokojnin bi morala biti izračunana šele februarja 2023, poračun se nato izvede s 1. januarjem. Tokrat so to izredno uskladitev kar preskočili. Prvo, izredno uskladitev pokojnin so sicer izvedli januarja in je bila namenjena predvsem odpravi zaostankov zaradi zamrznitev v kriznih letih. Ob drugi uskladitvi februarja je generalni direktor ZPIZ-a Marijan Papež za Delo povedal, da je bilo med epidemijo covida-19 za upokojence zelo dobro poskrbljeno, v letu 2021 je bilo tudi več sprememb pokojninske zakonodaje, ki so mnogim upokojencem in prejemnikom dodatkov prinesle več denarja.
Lani je bilo več sprememb pokojninske zakonodaje, ki so mnogim upokojencem in prejemnikom dodatkov prinesle več denarja
Leta 2021 je namreč začela veljati sprememba zakona ZPIZ-2H v zvezi z dokupljeno dobo do 31. decembra 2012, ki se za upokojene po ZPIZ-2 šteje kot pokojninska doba brez dokupa in za upokojene po ZPIZ-1 kot delovna doba. Slabih 5 tisoč upokojencev je po Papeževih besedah s tem pridobilo ugodnejšo pokojnino, nekateri tudi nad 500 evrov več. Potem je bil sprejet ZPIZ-2I, ki je začel veljati 1. maja lani, kjer se je zvišala najnižja pokojnina, potem tudi zagotovljena pokojnina, ki je bila določena na 620 evrov, na novo pa je bil določen tudi znesek invalidske pokojnine, in sicer 388 evrov. ZPIZ-2I je prinesel tudi skrajšanje prehodnega obdobja za uveljavitev zvišanja odmernega odstotka za moške. Obdobje je bilo skrajšano za dve leti, tako da se prehodno obdobje zaključi z letom 2023, ko bo za 40 let pokojninske dobe odmerni odstotek enak za oba spola, to je 63,5. Sorazmerno pa so se dvignili tudi odmerni odstotki za druga dosežena obdobja. Za 15 let zavarovalne dobe bo tako leta 2023 znašal 29,5 za oba spola. V letošnjem letu je za moškega za 40 let odmerni odstotek 61,5, za 15 let pa 28,5.
Po 30 letih čakanja je bil oktobra sprejet tudi nov seznam telesnih okvar
Sprejet je bil še ZPIZ-2J, ki je v pokojninsko-invalidski sistem ponovno prinesel invalidnino za telesno okvaro, tudi če je vzrok nastanka telesne okvare poškodba zunaj dela ali bolezen. Po 30 letih čakanja pa je bil oktobra sprejet tudi nov seznam telesnih okvar. Pri invalidnini za telesno okvaro je pomembno, da se v naslednje zakonodajne postopke uvrsti tudi določba z usklajevanjem tega prejemka, ki se razen v letu 2019 ne usklajuje že od leta 2013. Na to sta zavod in svet zavoda po Papeževih besedah že večkrat opozorila. Začela je veljati tudi določba ZPIZ-2K, ki je prinesla pomembno spremembo, da se tudi po 1. januarju 2013 za tiste, ki so bili prostovoljno vključeni v obvezno zavarovanje na dan 31. decembra 2012, šteje to zavarovanje kot pokojninska doba brez dokupa do prve prekinitve. Po navedbah generalnega direktorja ZPIZ-a je zavod lansko leto posloval zelo uspešno, dotok prispevkov je bil celo bistveno nad načrtovanim, kar je pomenilo, da je bilo za izravnano poslovanje iz državnega proračuna potrebnih za okrog 290 milijonov manj, kot je bilo načrtovano. K temu so prispevali dobra gospodarska situacija in ukrepi za blažitev posledic epidemije koronavirusa, ki so se sprejemali od začetka epidemije naprej. Da so bili učinkoviti, se je poznalo pri večjem številu zaposlenih in zmanjšanju števila brezposelnih. Dohodki in odhodki pokojninske blagajne so v letu 2021 znašali 6,2 milijarde evrov in so bili nominalno višji za 5,2 odstotka kot v letu pred tem, je na portalu Vzajemnost.si še pojasnil Papež. “Vesel sem, da je končno prišlo do zakona o dolgotrajni oskrbi, kjer pa bodo v prihodnje potrebne spremembe, ampak pomembno je, da se je to področje končno začelo sistemsko urejati,” je dejal februarja letos.
Po Golobovih besedah naj bi prišlo do komunikacijskega šuma
Kot že rečeno, sta premier Robert Golob in minister za delo Luka Mesec konec oktobra napovedala, da bo predčasna redna uskladitev pokojnin znašala 4,5 odstotka. To številko je vlada določila, ker se za tak odstotek z oktobrsko plačo, ki bo izplačana novembra, dvigujejo plače zaposlenih v javnem sektorju, je poročal medij N1 in pojasnil, da so vladni načrti v nasprotju s sedanjo zakonodajo. Upokojenske organizacije nad idejo o predčasni redni uskladitvi tudi niso bile ravno navdušene, saj je kazalo, da želi vlada v nasprotju s sedanjo zakonodajo pokojnine uskladiti pred koncem letošnjega leta, ne pa tudi februarja prihodnje leto, so še poročali na N1. “V zakonu je vse pošlihtano, zato ne vem, kaj vlada čara,” je dejal predsednik Zveze društev upokojencev (ZDUS) Janez Sušnik, začudenje pa je z njim delila tudi predsednica sindikata upokojencev Francka Ćetković. V Delu so nato poročali, da je vlada na seji sprejela zakon, ki bo omogočil, da se bodo pokojnine predčasno uskladile že novembra namesto februarja, in sicer za 4,5 odstotka. Po Golobovih besedah se izredna uskladitev pokojnin v višini 4,5 odstotka začne z novembrom in traja novembra in decembra. Januarja pa ji bo sledila redna uskladitev pokojnin v skladu z obstoječim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V istem zakonu je zajeta tudi zamrznitev dviga stroškov oskrbnin za največ 4,5 odstotka. Sušnik je po tem pojasnilu komentiral, da so vladni ukrepi zanje sprejemljivi. Svet ZPIZ-a pa je na predlog ZDUS za izredno uskladitev pokojnin po razpravi sprejel sklep, s katerim poziva Vlado RS k izvedbi letošnje izredne uskladitve pokojnin odstotkovno v okviru razpoložljivih javnofinančnih sredstev, pri čemer naj se upošteva manjkajoči odstotek uskladitve pri upokojenih do vključno leta 2011.
Na referendumu glasujmo proti ukinitvi dolgotrajne oskrbe!
Ko je Janševa vlada sprejela zakon o dolgotrajni oskrbi, je to storila po dolgi letih (namensko?) spodletelih poskusov levih vlad. Zakon naj bi imel pred končno vložitvijo v parlamentarno proceduro 117 osnutkov oz. revizij. “Zakon o dolgotrajni oskrbi vsem državljanom prinaša upanje, da v starosti ne bodo ostali sami in brez zdravstvene oskrbe ter pomoči. Gre za sistemski zakon, s katerim bi poskrbeli, da bo vsak starostnik svoja zadnja leta preživel brez nepotrebnih stisk in pomanjkanja,” so v SDS zapisali ob sprejemu zakona, ki bi Slovenijo uvrstil med moderne države, kjer je ta urejena že dolga leta. Bomo torej dopustili, da se ukine dolgotrajno oskrbo in da ljudje izgubijo glede na raven potrebne oskrbe tudi do 1.870 evrov mesečno? Glasujmo na referendumu proti ukinitvi in s tem poskrbimo, da bližnji ob ustrezni oskrbi ostanejo čim dlje v domačem okolju, da se nadaljuje z e-oskrbo in da Slovenija pridobi 1,5 milijarde evrov nepovratnih evropskih sredstev.
Sara Kovač