Bojan Ivanc: Slovensko gospodarstvo izgublja zagon – realna rast je skoraj nič, dobički pa zavajajo

Slovensko gospodarstvo v letu 2025 kaže nenavadno sliko: dobički rastejo, realna dodana vrednost pa je komaj opazna. O tem, zakaj takšni podatki niso dober znak za prihodnost, ter o šibki konkurenčnosti, stroških dela, energentih in nujnih ukrepih smo se pogovarjali z enim najboljših poznavalcev slovenskega gospodarstva – Bojanom Ivancem, CFA, CAIA, glavnim ekonomistom Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Spoštovani gospod Ivanc, kakšna je vaša celovita ocena poslovanja slovenskih gospodarskih družb v letu 2025? Kaj vas je pri podatkih Ajpesa najbolj presenetilo?
Ocena ni celovita, ker so v danem trenutku javno razkriti le nekateri podatki. Prva objava Ajpesa o poslovanju družb v letu 2025 ne omogoča poglobljene presoje po dejavnostih ali posameznih družbah. V majhnem slovenskem gospodarstvu lahko le poslovanje enega podjetja vpliva na agregat, kot je neto dobiček, ki je razlika med celotnim dobičkom družb in izgubo pri družbah, ki poslujejo z njimi.

Dodana vrednost se je v letu 2025 v družbah realno povečala le za 0,4 odstotka, nominalno za 4 odstotke, kar potrjuje zelo šibko gospodarsko rast (1,1 odstotka v 2025). Opozoriti je treba, da se je dodana vrednost sicer povečala za 4 odstotke, in ne za 5 odstotkov, kot izhaja iz prve objave Ajpesa, saj se je med letoma spremenila sestava družb, ki so oddale letne izkaze (Ajpes poroča o rasti pri istih družbah). Produktivnost dela se je nominalno povečala za 5,2 odstotka (v agregatu vseh podjetij za 2025 in 2024), realno (upoštevaje prej omenjeni deflator) pa zgolj za 1,7 odstotka.

GZS je bila kritična do prve objave Ajpesa. Kaj natanko manjka v teh podatkih?
To je agregaten nabor določenih podatkov iz letnih poročil, ki so nerevidirani in nekonsolidirani. Sploh poudarek na nekonsolidiranih finančnih izkazih je pomemben, saj pomeni, da se pri lastniški prepletenosti družb določeni poslovni kazalniki vsebinsko podvajajo. Neto dobiček pri odvisni družbi pomeni pri obvladujoči rast vrednosti naložbe, kar pomeni višji neto dobiček. Niso tudi še dosegljivi podatki po dejavnostih in ključni agregati, kot so EBITDA, stroški dela in investicije. Običajno prejmemo tudi podatke za posamezne družbe, vendar nekje konec meseca maja. V javnosti je veliko pozornosti uprte v rast neto dobička, vendar tu opozarjamo na naslednje: k 12-odstotni rasti neto dobička gospodarskih družb naj bi največ prispevale strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, energetika ter predelovalne dejavnosti. Pri tem velja poudariti, da prvi dve dejavnosti običajno ne prispevata veliko k rasti neto dobička, saj imata relativno majhen makroekonomski pomen z vidika zaposlenosti in ustvarjene dodane vrednosti (10 odstotkov). Predelovalne dejavnosti imajo 22-odstotni delež v dodani vrednosti in trgovina 11-odstotnega.

Neto dobiček je zrasel za okoli 12 odstotkov, dodana vrednost pa realno le za 0,4 odstotka. Kje vidite glavne razloge za to neskladje, kakšno je poslovanje po panogah?
Ti podatki kažejo, da je najvišji nominalni prirast dobička nastal v dejavnostih, ki nimajo pomembnega ekonomskega pomena. To potrjujejo do zdaj dosegljivi podatki, da sta pri prirastu neto dobička vodilni dejavnosti strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti in energetika. Drugi podrobnejši podatki niso bili razkriti v javni objavi.

Kako so se v letu 2025 gibali stroški dela, produktivnost in investicije? Ali podjetja dovolj vlagajo v prihodnost?
Produktivnost dela je porasla za 5,2 odstotka, na 67 tisoč evrov, kar je bila 1,7-odstotna realna rast. Rast je bila celo nad pričakovanji in je v celoti izvirala iz dviga dodane vrednosti, k rasti pa je pripomoglo tudi krčenje števila zaposlenih, ki je upadlo za 0,8 odstotka, merjeno po opravljenih delovnih urah.

Od rekordne rasti v letu 2021 opažamo jasen trend upočasnjevanja gospodarske rasti. Kakšni so glavni strukturni razlogi za to padajočo krivuljo v zadnjih letih? Kakšen je bil tu vpliv vlade?
Ključni razlog je bila slabitev izvozne konkurenčnosti zaradi hitre rasti stroškov dela, še posebej v zasebnem sektorju. V letih 2023–2025 se je izvoz blaga in storitev povprečno povečal le za 0,2 odstotka. Industrijska proizvodnja je v istem obdobju upadala za 1,7 odstotka na leto. Dvig minimalne plače, uvedba zimskega regresa, dvig plač v sektorju država, uvedba prispevka za dolgotrajno oskrbo in ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) so imeli posreden vpliv na dvig plač tudi v zasebnem sektorju.

V začetku leta 2026 beležimo močan padec izvoza (januar –23,6 odstotka, februar skoraj –40 odstotkov). Kaj je glavni vzrok tega upada?
Zaradi precej spremenljive narave poslov oplemenitenja, ki so vezani na aktivnosti farmacevtske multinacionalke v regiji in vplivajo na uvoz in izvoz, se osredotočamo predvsem na dinamiko izvoza v države članice EU-27, kjer ta učinek ni prisoten. Izvoz na trge EU-27 je bil v prvem četrtletju medletno višji za 1,5 odstotka, kar je relativno nizka rast. Odraža šibko povpraševanje po energetsko intenzivnih izdelkih in izdelkih za avtomobilsko industrijo.

Kateri sektorji so najbolj prizadeti zaradi padca izvoza in kako velik vpliv pričakujete na celotno gospodarstvo v letu 2026?
V letu 2025 je najbolj upadla industrijska proizvodnja usnjenih izdelkov (–25 odstotkov), motornih vozil in prikolic (–7,4 odstotka), drugih vozil in plovil (–7,8 odstotka), tiskovin (–7 odstotkov), oblačil (–6 odstotkov), pijač (–5,8 odstotka), kovinskih izdelkov (–5,3 odstotka). V 1. četrtletju se je industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih vendarle povečala, in sicer za 1,2 odstotka, kar je bilo pričakovano po šibkem letu 2025. Letos pričakujemo velik pozitiven prispevek proizvodnje farmacevtskih izdelkov, motornih vozil, drugih vozil in plovil, kot tudi kovinskih izdelkov. V zadnjih mesecih se je optimizem v evropski avtomobilski dejavnosti vendarle nekoliko dvignil.

Zalivska kriza je postala konkretna omejitev poslovanja. Kateri sektorji so najbolj izpostavljeni višjim cenam energentov in motnjam v dobavah?
To so kemična industrija, transport, industrija kovin, plastike in živilska industrija s kmetijstvom. Dvignile so se tako cene nafte brent kot cene nekaterih pomembnih surovin (aluminij, baker), ki jih naše proizvodne družbe uvažajo. To bo povzročilo pritisk na bruto marže, ker na kratek rok podjetja teh cen ne prenašajo v končne cene proizvodov, in sicer predvsem zaradi močne mednarodne konkurence.

Po anketi GZS ima 86 odstotkov podjetij težave zaradi cen energentov. Kakšne takojšnje ukrepe vlade pričakujete za ohranitev konkurenčnosti?
Po naši anketi je imelo 86 odstotkov sodelujočih podjetij v anketi težave zaradi cen energentov in ne 86 odstotkov vseh podjetij v Sloveniji.

Najbolj so tem izzivom izpostavljena energetsko intenzivna podjetja. Za ta je ključno, da vlada čim prej začne izvajati že sprejeti zakon o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenju elektrointenzivnih podjetij (ZSKREP) in da zagotovi predvidena sredstva v višini 30 milijonov evrov letno. To bo tovrstnim podjetjem omogočilo nekoliko nižjo ceno električne energije. Pozitivno je podaljšanje uredbe o nadomestilih za posredne stroške emisij TGP, kar upravičenim podjetjem omogoča povračila za posredne stroške emisij še nadaljnja tri leta. V pripravi naj bi bila tudi razširitev upravičencev na več gospodarskih panog, kot to dovoljujejo decembra posodobljene smernice EU, ter sočasno povečanje obsega pomoči za dodatnih 10 milijonov evrov letno (z obstoječih 26 na 36 milijonov evrov). Vlada nam je potrdila, da naj bi bilo do konca maja sprejeto podaljšanje znižane stopnje prispevkov za obnovljive vire energije (OVE) in dajatev CO2 na goriva za energetsko intenzivna podjetja – kar bo tudi v prihodnje znižalo stroške poslovanja teh podjetij in s tem povečalo njihovo konkurenčnost. Ob tem pozdravljamo pred kratkim sprejet nov evropski okvir državnih pomoči, ki je posledica vojne v Iranu (METSAF), ki širi dosedanji možen obseg pomoči držav iz smernic CISAF. Na tej podlagi pozivamo bodočo vlado, da poveča obseg pomoči za upravičence – elektrointenzivna podjetja – nad 30 milijonov evrov letno. V smernicah pozdravljamo tudi povečanje maksimalnega skupnega dovoljenega zneska državne pomoči, ki jo lahko prejme posamezno podjetje.

Kako močno rast stroškov dela vpliva na konkurenčnost Slovenije v primerjavi s Hrvaško, Avstrijo in Madžarsko?
V zadnjih petih letih so se v Avstriji stroški dela na delovno uro povečali za 10 evrov, v Sloveniji za 9, na Hrvaškem za 7 in na Madžarskem za 5,4 evra. To pomeni, da je Slovenija izgubila del konkurenčne prednosti proti Hrvaški in Madžarski, proti Avstriji pa jo je nekoliko okrepila.

GZS podpira predlog interventnega zakona, ki je v parlamentarnem potrjevanju. Kateri ukrepi v njem so po vašem mnenju najpomembnejši za gospodarstvo? Je interventni zakon dovolj ambiciozen ali gre le za prvi korak? Kaj bi moralo nujno slediti v naslednjih mesecih?
Na GZS smo predlog zakona, ki je bil v parlamentu sprejet 11. maja, podprli, saj pomeni premik k postopni razbremenitvi gospodarstva in državljanov. Hkrati pa smo jasno poudarili, da je za obrnitev trenda razvoja Slovenije potreben celovitejši nabor ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja v Sloveniji – torej ne samo z vidika davčnega okolja, pač pa tudi z vidika razvoja in zaposlovanja kadrov, spodbujanja investicij, raziskav, razvoja in inovacij, energetike, internacionalizacije, digitalizacije, start-upov, dostopnosti do virov financiranja, zmanjšanja birokracije pri pridobivanju različnih dovoljenj ipd. Lani je GZS predstavila program »Made in Slovenia 2035«, ki vsebuje predloge gospodarstva na številnih področjih poslovnega okolja. Na tej podlagi smo v zadnjih mesecih pripravili nabor nekaterih prioritetnih ukrepov, ki bi jih morala nova vlada izvesti v prvi polovici leta in nato v nadaljnjih dveh letih, če želimo obrniti trend slovenskega gospodarstva navzgor. (Več na: https://media.gzs.si/predlogi-prioritetnih-ukrepov-za-gospodarstvo-2026-27/). Verjamemo pa, da Slovenija potrebuje nacionalni načrt razvoja Slovenije do leta 2035, s katerim bi začrtali uravnotežen gospodarski in družbeni razvoj, ki bi presegal politične delitve in mandat le ene vlade in bi bil podlaga za dolgoročne ukrepe na različnih področjih delovanja države.

Zakon vključuje znižanje dajatev, kapico na prispevke ipd. Kakšen vpliv pričakujete na konkurenčnost podjetij in javne finance?
Razvojno kapico pozna večina držav v EU, ki tako bistveno lažje konkurirajo Sloveniji za kadre na najzahtevnejših delovnih mestih z največ dodane vrednosti – ta so običajno tudi najbolje plačana, ker gre za specifična znanja, prav tako pa so ti posamezniki zelo mobilni. Kapica, kot je zapisana v interventnem zakonu, bi vplivala le na peščico prejemnikov plač, višjih od 7.500 evrov. Na GZS smo predlagali postopno uvedbo kapice, najprej pri štirikratniku povprečne bruto plače (9.600 evrov) in nato postopno znižanje na 2,5-kratnik povprečne plače (6.000 evrov) do leta 2030. Spremembe ureditve normirancev in uvedba mikro s.p.-ja z namenom razbremenitve manjših podjetij in kmetov so pozitivne, je pa treba paziti, da ne bi prihajalo do prehodov iz drugih oblik dela v ta status. Pomemben ukrep je tudi možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljnjem delu, ki spodbuja tiste starejše, ki želijo in zmorejo delati dlje, kar bo ugodno vplivalo na krepitev delovne aktivnosti pri starejših zaposlenih. Na GZS pozdravljamo tudi predlog začasnega znižanja DDV na energente.

Kaj v GZS pričakujete od nove vlade, kakšna je vaša napoved gospodarske rasti za letos, katere so glavne priložnosti ter tveganja?
Za leto 2026 pričakujemo okoli 2-odstotno gospodarsko rast, pri čemer bo rast potrošnje gospodinjstev ključna (+2,5 odstotka). Državna potrošnja naj bi se povečala za 3 odstotke in investicije prav za toliko. Izvoz blaga in storitev bo sicer okreval (+2,2 odstotka), vendar bo rast precej nižja kot v predhodnem desetletju (+4,2 odstotka).
Glavna priložnost bi bila umiritev geopolitične situacije na vzhodu Evrope in na Bližnjem vzhodu. S tem bi se tudi rast cen hitreje umirila. Tveganje je povezano predvsem s situacijo na Bližnjem vzhodu, saj visoka raven cen nafte lahko preide še intenzivneje na druge agente in kmetijske surovine, kar pomeni, da se bomo spet soočili s povišano inflacijo. Po našem osnovnem scenariju naj bi ta letos znašala okoli 3,1 odstotka.

Če bi lahko izpostavili eno ključno sporočilo podjetjem in eno vladi – kaj bi to bilo?
Ključno sporočilo podjetjem je, da brez dolgoročne vizije, vlaganj v znanje, inovacije in ljudi ter brez sodelovanja v širšem gospodarskem ekosistemu ni trajne konkurenčnosti. Podjetja so nosilci razvoja, a uspešna so lahko le, če se znajo pravočasno prilagajati spremembam in aktivno sodelovati pri oblikovanju rešitev.

Sporočilo vladi: Potrebujemo stabilno, predvidljivo in konkurenčno poslovno okolje, ki bo spodbujalo rast in razvoj gospodarstva. Zato je treba čim prej izvesti ukrepe, ki bodo to zagotovili. Na GZS smo že pripravili nabor tistih ukrepov, ki bi jih bilo smiselno sprejeti v prvih šestih mesecih, naslednje pa v prvih dveh letih novega mandata. Potrebujemo celosten pristop k izboljšanju poslovnega okolja, ki poleg davčnega sistema zajema razvoj in zaposlovanje kadrov, spodbujanje investicij, raziskav, razvoja in inovacij, energetiko, internacionalizacijo, digitalizacijo, start-upe, dostopnost do virov financiranja, zmanjšanje birokracije pri pridobivanju različnih dovoljenj ipd.

Prav zato naj vlada skupaj z gospodarstvom že v prvem letu novega mandata sprejme nacionalni načrt razvoja Slovenije, pri čemer naj v čim večji meri izhaja iz programa “Made in Slovenija 2035”, saj ga je GZS pripravila z več kot 90 strokovnjaki ter gospodarstveniki. In ne nazadnje potrebujemo socialni dialog. Samo s spoštovanjem in odprtim pogovorom med sindikati, delodajalci in državo lahko najdemo najboljše in uravnotežene rešitve za vse.

Vida Kocjan