Medijski razpis, ki ga vsako leto razpiše ministrstvo za kulturo, je skozi leta postal obvod za zasebne projekte medijskih lastnikov, s katerim se financirajo iz davkoplačevalske malhe. Kljub temu, da velik del razpisa pobere medijska hobotnica Martina Odlazka, se ravno deli taiste hobotnice pritožujejo, če njim prijazni oblastniki kdaj slučajno na njih pozabijo. Tokrat se pritožuje Reporter, ki ga je Odlazkova hobotnica prevzela leta 2016.
V Reporterju se kar na svojem spletnem portalu javno pritožujejo, da so bili spet zavrnjeni na medijskem razpisu ministrstva za kulturo, pri čemer jim ne gre v račun, da je bil v komisiji tudi Bojan Veselinovič, ki zaradi domnevnega konflikta interesov sploh ne bi smel odločati o Reporterjevem projektu.
Veselinovič naj bi bil v konfliktu interesov zato, ker so v Reporterju v zadnjih 15 letih objavili več kritičnih člankov, nanašajočih se predvsem na njegovo vodenje STA v zvezi s tem, da je Veselinovič leta 2009 razrešil tedanjega odgovornega urednika STA Boruta Meška in ga odpustil, ko je ta bolehal za neozdravljivim rakom. Na Reporterju so prepričani, da Veselinovič ne bi smel odločati o Reporterjevi vlogi za prejem javnih sredstev iz medijskega razpisa, ker so o zadevi izdatno pisali.
Reporter, ki je pisal o Mešku, ni Reporter danes
Seveda pri tem pri Reporterju zvito pozabljajo, da od desno liberalnega, neodvisnega medija, kot je obstajal pred 2016, ni ostalo praktično nič, večina pomembnih piscev, ki se niso hoteli ukloniti Odlazkovim diktatom, pa so odšli na druge medije, kjer – kot sami povedo – lahko pišejo skladno s svojo vestjo. Ostala je le še blagovna znamka. Pod Odlazkom se je Reporter spremenil v dietno različico Mladine, ki je več kot kompatibilna s svetovnimi nazori Veselinoviča. Zakaj niso dobili sredstev, najbrž ni povezano s samim Veselinovičem, ampak z dejstvom, da je Odlazkova hobotnica dobila že tako velik kos davkoplačevalske bomboniere, da več enostavno ni več šlo.
Odlazkova hobotnica je absolutna zmagovalka medijskega razpisa
Ministrstvo za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko iz stranke Levica je nazadnje lani na razpisu za medije za leto 2024 razdelilo 2,968 milijona evrov. Za medije in portale so namenili 765.280 evrov, za radijske in televizijske postaje pa nekaj več kot 2,2 milijona evrov.
Pri tem so bogato nagradili medije v lasti smetarsko-medijskega tajkuna Martina Odlazka − dvanajstim medijem so dodelili kar 729.312 evrov ali skoraj četrtino (24,5 odstotka) vseh sredstev. Denar so torej razdelili 36 tiskanim medijem in portalom ter 33 radijskim in televizijskim postajam. Zavrnili so 34 prijaviteljev. To pomeni, da so se na razpis prijavili 103 zavodi oz. družbe.
Največje zneske so dodelili Odlazkovim radiem. Odlazek, ki obvladuje okoli 90 različnih medijev – od dnevnih časnikov do revij, portalov, radijskih postaj in televizij – je tako zmagovalec letošnjega medijskega razpisa. Največ, kar 95.232 davkoplačevalskih evrov, je prejel Koroški radio. Več kot 70.000 evrov so dodelili Radiu Ptuj, Radiu Triglav, Radiu Kranj, Radiu Robin iz Nove Gorice, NT&RC iz Celja in Radiu Krka iz Novega mesta. Med tiskanimi mediji je največ prejel Večer, in sicer 40.000 evrov, kar je bila tudi najvišja meja razpisa. Odlazkovim so denar razdelili še za Primorske novice, agenciji Media Partner in medijem na naslovu Slovenska ulica 40 v Murski Soboti, pri čemer so ime ali imena medijev v poročilu o rezultatih razpisa preprosto izpustili.
Zakaj sploh potrebujemo medijski razpis za zasebne medijske hiše?
Postavljamo pa seveda tudi osnovno vprašanje, zakaj je medijski razpis za povsem zasebna in komercialno usmerjena podjetja, kot so Večer, Mladina, Delo, Reporter sploh potreben. Zakonodajalčeva razlaga je, da je to osnova za popolno upoštevanje pravice državljanov do informiranosti.
Če je morda v preteklosti res veljalo, da povprečen državljan informacije pridobiva iz časopisov, pa danes v informacijski dobi nikakor ni več tako. Prav tako že zdaj iz iste pravne osnove z več kot 90 milijoni evrov letno financiramo RTV Slovenija – ogromen sistem, ki letno porabi več denarja kot zasebni Pro Plus in vsi tiskani ter radijski mediji skupaj. Zakaj je potrebno, da posebej financiramo še komercialne medije, ki so po pravilu v lasti medijskih tajkunov?
I. K.