Prejšnji teden so požari v Braziliji ujeli pozornost svetovne javnosti. Skupaj s tem pa so prišli tudi histerija, pretiravanja in okrivitev novega brazilskega predsednika za požiganje amazonskega pragozda. Mediji so pri tem zamolčali še večje gozdne požare, ki so v istem času zajeli osrednjo Afriko. Tam namreč na oblasti ni desničar.
Ko so prejšnji teden tako svetovne kot domače medije preplavila alarmantna poročila o požarih v Braziliji, je javnost zajela množična histerija. “20 odstotkov Zemljinega kisika ne bo več!” je bilo lahko slišati opozorila, mediji so namreč eden za drugim ponavljali to laž, kot pa je izpostavil Guardian, celoten amazonski pragozd proizvede kvečjemu nekaj več od 6 odstotkov vsega kisika.
Za razliko od preostalih, ki so zgolj ponavljali isto številko, so se pri Guardianu sklicevali na trditve podnebnih znanstvenikov, kot sta Michael Mann in dr. Jonathan Foley. “Navkljub splošno razširjenim trditvam, da Amazonija proizvede 20 odstotkov svetovnega kisika, je to bližje 6 odstotkom,“ je miril strahove Foley.
https://twitter.com/GlobalEcoGuy/status/1164732078958583810?
Pri tem je Foley dodal, da bodo gozdove nadomestili pašniki in polja s pridelki, ki bodo ravno tako opravljali fotosintezo ter proizvajal podobno količino kisika. Na koncu je prišel do ugotovitve, da je edina stvar, ki trpi zaradi požigalništva, s katerim se pridobiva nove obdelovalne površine v Amazoniji, biodiverziteta.
https://twitter.com/GlobalEcoGuy/status/1164772494923816965?
Res je, da je požigalništvo v Braziliji v zadnjem desetletju v porastu, a zadnje desetletje so bili v Braziliji na oblasti levičarji in ne trenutni predsednik Jair Bolsonaro. Znanstveniki ugibajo, da bi lahko letos prvič po desetih letih “izgubili” 10 tisoč kvadratnih kilometrov amazonskega pragozda. Zdi se veliko. To je polovica Slovenije. A ko postavimo te številke v kontekst, se izkaže, da je zgolj veliko dima in bore malo ognja.
https://twitter.com/symru/status/1164931164563496960?
Amazonija meri okoli 5,5 milijona kvadratnih kilometrov, vsa Brazilija pa 8,5 milijona kvadratnih kilometrov. Naj zveni še tako grozno, 10 tisoč kvadratnih kilometrov proti 5.500.000 kvadratnih kilometrov je malenkost. Je komaj 0,18 odstotka celotne površine amazonskega pragozda.
You're so "worried" about climate and biodiversity that you don't care about the thousand fires in Angola, DR Congo, Madagascar and Zambia. Maybe because they don't compete with the inneficient farmers that your government has to subsidize. pic.twitter.com/aQbRDri82y
— Caneta Desesquerdizadora (@Desesquerdizada) August 24, 2019
Vseeno to ni ustavilo levoliberalcev in drugih podnebnih dušebrižnikov, da ne bi zlivali žolča po brazilskem predsedniku. Pri tem so se posluževali celo fotografij požarov v Amazoniji iz predhodnih let, ko so bili na oblasti levičarji. Pri širjenju teh lažnih fotografij so ujeli celo francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je pontificiral o potrebi po takojšnjih ukrepih zoper požare v Braziliji.
Požari v Angoli in Kongu ostali neopaženi
V istem času je gorelo tudi v Afriki, a to ni pritegnilo pozornosti javnosti. V četrtek, 22. avgusta, in petek, 23. avgusta, so v Angoli in Demokratični republiki Kongo po pisanju portala RT zabeležili več požarov kot v Braziliji. “V samo teh dveh dnevih so v Angoli zabeležili 6.902 požarov in v Demokratični Republiki Kongo 3.395.” V istem obdobju so v Braziliji zabeležili zgolj 2.127 gozdnih požarov.
The 20% figure IS too high. True number closer to 6% as per Jon Foley (@GlobalEcoGuy) and even this is misleading because oxygen levels wouldn't actually drop by 6% if we deforested the Amazon. See the longer thread on this w/ @GlobalEcoGuy, @climatedynamics, me & others… https://t.co/bz8eWPHDhC
— Prof Michael E. Mann (@MichaelEMann) August 23, 2019
Pri tem so se pri Bloombergu, ki je prvi poročal o tem, sklicevali na podatke ameriške vesoljske agencije NASA. Ravno tako so mediji zanemarili Nasino poročilo, da so letošnji požari v primerjavi z zadnjimi 15 leti zgolj povprečni in ne kataklizmičnih razsežnosti, kot so radi paničarili mediji in med svojimi bralci in gledalci ustvarjali nepotrebno histerijo.
A zato, ker v Kongu in Angoli ni na oblasti eden od najbolj nepriljubljenih svetovnih voditeljev v levoliberalnih krogih, t. i. “tropski Trump“, ti požari, ki so ravno tako posledica požigalništva, niso zanimivi za osrednje medije. Da je res tako, potrjuje ravno Guardian, ki opozarja, da so gozdni požari prisotni tudi v Boliviji, kjer vladajo levičarji, a o tem nihče ne poroča.
Ivan Šokić