Oddaja Politično s Tanjo Gobec je bila že pred “depolitizacijo” RTV Slovenija izredno politično pristranska. Po “depolitizaciji” pa je tako radikalno obrnjena na levo, da jo nekateri sarkastično imenujejo “Režimsko” s Tanjo Gobec. Tanja Gobec redno gosti leve politike, ki nastopajo sami, brez drugega sogovornika, ko gosti politične analitike, pa redno le dva leva. Tudi tokrat sta se ji pridružila dva izrazito leva komentatorja, Uroš Esih iz Večera in Gregor Repovž iz Mladine.
Tanja Gobec je gosta vprašala, če je še čas za reforme. Oba sta bila pesimistična, če je v resnici njima ljube socialistične reforme še možno izvesti. Repovž je rekel, da so to zadnji meseci in spomni, da je “bil konec preteklega tedna predstavljen prvi resen poseg v zdravstveni sistem”, tako da drži – časa imajo par mesecev, da bodo zakoni začeli delovati.
Politično o zdravstvenem sistemu
Prvi resen poseg v zdravstveni sistem, o katerem govori Repovž, je sicer tisti, ki bi povsem podržavil javno zdravstvo in povzročil zdravstveno katastrofo. Godčeva je sogovornika povprašala, če je to prava odločitev, pri tem pa je očitno od sogovornikov želela slišati, da predlog ni dovolj skrajen oz. tak, kot ga je zahteval “glas ljudstva”.
Repovž je dejal, da smo pred dobrim letom imeli zgodbo o dodatnem oziroma dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju in da so “takrat so tisti, ki so držali stvari v rokah, napovedovali konec sveta, ampak se ni nič zgodilo, vse normalno funkcionira.” Takrat ni nihče dejal, da stvari ne bodo normalno funkcionirale, le da bodo ljudje zaradi tega bolj revni (in so). Repovž najbrž ne dobiva plače, saj bi drugače na izpisku takoj videl, da vsak teden dobi 35 evrov manj, medtem ko je bilo prej izplačilo DZZ opcijsko.
Esih je kot kak vladni piarovec dejal, da je to [podržavljanje zdravstva] glavna obljuba celotne koalicije, s katero se identificirajo seveda vse stranke, sploh pa Levica, in da je vlada morala iti v ta korak kljub izjavam lobistov, ki opozarjajo, ali je tovrstno zamejevanje sploh izvedljivo … (ni).
Repovž je izjavil, da se število zdravnikov sploh ne manjša – da če pogledamo podatke o številu zdravnikov lani in letos, bomo ugotovili, da jih je 200 več v javnem sistemu. Seveda pozablja, da odhajajo zdravniki z redkimi znanji, zaradi česar se potem podira celoten sistem posameznih oddelkov v splošnih bolnišnicah, čemur smo bili priča v zadnjih nekaj tednih.
Politično o Stojmenovi Duh in Šarcu
Nato so se trije levičarji dotaknili kadrovskih zadev v “svoji” koaliciji. Kdo bo namesto Marjana Šarca minister za obrambo? Kako razumeti pozive SD, naj ministrica Emilija Stojmenova Duh odstopi, glede na to, da jo Golob brani do konca.
“Brani jo, zaenkrat napovedujejo boj do konca tudi poslanci, ampak vemo, kot smo videli tudi v še vedno bolj odmevni komisarski zgodbi, se lahko tik pred zdajci zgodi ravno obratno,” je na nekonsistentnost “svojih” politikov opozoril Esih.
Repovž je pritrdil, da je takih preobratov veliko, a še vedno bizarno branil ministrico, rekoč: “Če se vrnemo k bistvu zgodbe, govorimo o tem, da je ta vlada oziroma ta ministrica razdelila za 11 milijonov računalnikov najrevnejšim skupinam ljudem in imeli smo v prejšnji vladi g. Tonina, ki je razdelil za 27 milijonov slušalk. Mislim, o čem govorimo? Ker tu se mi zdi, da se ustvarja neka zgodba, to, da dobijo najranljivejši en osnoven pripomoček kot računalnik, zakaj pa ne?”
Prvič- ministrica ni še razdelila nič… (par sto od 14k)
Drugič- Nobenih slušalk niso delili ampak bone, ki jih je vsak ponucal kakor je zele, ker pouk na daljavo je bilo to pač najbolj nucano takrat…
Tretjič- Tonin nič.
Zakaj mu Gobec pusti lagat?!pic.twitter.com/Xg0vqrk6CC— Johanca (@Johanca_4me) September 16, 2024
Seveda obrambni minister Tonin ni delil “slušalk” (Repovž ga je amatersko zamenjal za ministra Marka Borisa Andrijaniča, a tudi on ni “delil slušalk”, kar pa je že druga godba). Prav tako ministrica ni “razdelila” še ničesar, saj večina računalnikov še vedno počiva v skladiščih, bistvena težava je sicer ta, da nakup ni bil ekonomičen in da so si potrebo po računalnikih kar izmislili, na kar je propagandista opozorila celo Gobčeva, a Repovž ni imel nobenega odgovora, razen da smo “v tej državi razdelili za 27 milijonov slušalk”, kar je seveda čista laž.
Politično o sagi z imenovanjem komisarjev
“Komisarska zgodba. Ne vem, kje smo danes, približno 10 dni po odstopu Vesela je Marta Kos nova kandidatka. Se je zdaj premier lažje dogovoril, morda dobil kaj obljubljeno, kot se je špekuliralo pri Veselu?” je vprašala Gobčeva.
Esih je namignil, da je resor širitve, ki se je nekako nakazoval, morda celo bolj namenjen kateri drugi kandidatki iz Slovenije kot Marti Kos – v mislih je imel seveda Tanjo Fajon in celo povsem absurdno impliciral, da je Golob z Veselom preveč lobiral doma, da ga sprejme SDS. Prosim?! Na kak način pa je Golob lobiral pri SDS, da sprejme Vesela? Tega mu ni bilo treba, ker bi njegov glasovalni valjar izglasoval kateregakoli kandidata bi si zamislil in na koncu je res bilo tako.
Repovž iz svojega rdečega planeta na zadevo gleda iz vesolja: po njegovem je nova stara predsednica komisije sprejela 10 oziroma 12 kandidatov s finančnega področja in toliko finančnikov ta komisija ne potrebuje. Prosim?!
Repovž se celo strinja z Ursulo von der Leyen, da Vesel ni bil tako dober kandidat. Pravi, da se Vesel ni izkazal niti kot predsednik računskega sodišča, da moramo vedeti, da njegovo devetletno obdobje ni nekako izredno. Bilo je tako, da so ga danes podprli vsi predsedniki strank. Kaj nam to pove o predsedniku računskega sodišča? Težko je razbrati, kaj je s tem sploh nameraval povedati, razen mogoče očitek, da mu s fantomsko afero “ventilatorji in maske” ni uspelo spodnesti Janševe vlade?!
Bo Kosova nova Bratuškova?
Bo šlo z zaslišanjem Kosove pred EP gladko ali lahko pričakujemo zaplete kot leta 2014, je svoj strah izrazila Tanja Gobec.
Tudi Esiha je strah. “Gotovo ne bo šlo brez zapletov, vidimo, da največja opozicijska stranka seveda brusi sekire in gotovo bodo poskušali narediti vse, da se morda … kar bi bilo precedenčno in prvič verjetno v zgodovini formiranja Evropske komisije … da ena država izgubi dva kandidata.”
S tem je potrdil tudi bojazen globoke države, da se zna kandidatka globoke države na nepredvidljivem evropskem zaslišanju zlomiti ravno tako kot se je pred desetimi leti Alenka Bratušek.
Mitja Iršič