Javnomnenjska podpora Golobovi vladi še naprej pada iz afere v afero, iz škandala v škandal. Ocena dela vlade se je v primerjavi s februarjem, ko je bila najnižja v tem mandatu, še znižala, kaže raziskava javnega mnenja, ki jo je za Delo opravilo podjetje Mediana. Po tej anketi bi na volitvah z 22,9 odstotka glasov zmagala stranka SDS (februarja 23,7 odstotka), stranka Gibanje Svoboda pa bi prejela 15 odstotkov glasov (februarja 16,8 odstotka). Tem sledi NSi s 4,9 odstotka (februarja 5,1 odstotka), po 4,4 odstotka bi prejeli stranki SD (februarja 2,6 odstotka) in Levica (februarja 5,3 odstotka).
Med strankami, ki bi ostale pod parlamentarnim pragom, bi največ glasov prejele Piratska stranka (3,2 odstotka), SNS (2,9 odstotka), Resnica (2,7 odstotka), Vesna (1,7 odstotka) in SLS (1 odstotek). V anketo nista bili vključeni Ruparjeva stranka Glas upokojencev in potencialna Logarjeva Platforma sodelovanja. V navezavi na oceno vladnega dela je – podobno kot prejšnji mesec – približno 55 odstotkov vprašanih odgovorilo, da ga vidi negativno, 28 odstotkov vprašanih njihovo delo ocenjuje kot srednje dobro, kot pozitivno pa 13,6 odstotka vprašanih, kar je še nekoliko manj kot februarja. Vprašani so vladi namenili srednjo oceno 2,23 (februarja 2,28), kar je nižje od najslabše ocene, ki so jo v javnomnenjski raziskavi kadar koli dodelili Janševi vladi.
Prejšnji teden je politični prostor močno pretresla afera, povezana z razkritjem čezmernega posredovanja tajnih podatkov iz Finančne uprave RS (Furs) v Državni zbor RS, in sicer za potrebe parlamentarne preiskovalne komisije. Ta namreč preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank. Komisijo vodi poslanka Gibanja Svoboda Tamara Vonta. Prej jo je vodila sedaj že nekdanja (zagrizena) poslanka GS Mojca Šetinc Pašek, ki se po novem obnaša kot nekakšna “skesanka”, “žvižgačka”. Razkrila je, da je Furs v Državni zbor RS posredoval preobsežno dokumentacijo, ki naj bi razkrivala davčne tajnosti podjetij in z njimi povezanimi pravnimi in fizičnimi osebami za obdobje 15 let. Obdobje torej sega v leto 2008, čeprav naj bi komisija zahtevala dokumentacijo samo za zadnjih nekaj let. Preobsežno dokumentacijo naj bi v DZ RS poslali na podlagi neformalnega dogovora med Robertom Golobom, generalno sekretarko Gibanja Svoboda Vesno Vuković in direktorjem Fursa Petrom Grumom, ki ga je na to mesto postavila največja vladna stranka. S tem bi v GS nezakonito izvedeli podatke, s katerimi bi skušali diskreditirati opozicijsko SDS, podjetja in medije, ki vladi niso po volji. Priča smo torej slovenski različici afere Watergate, ki jo lahko poimenujemo tudi afera Golobgate.
Kriza srednjih let
Prejšnjo sredo je po sestanku vodstva stranke Gibanje Svoboda posledično sledila novica, da se z mesta generalne sekretarke stranke s koncem meseca poslavlja razvpita Vesna Vuković, ki je v političnih kuloarjih znana kot Golobov Rasputin. Na tem mestu jo bo zamenjal Rok Marolt, ki izhaja iz kroga finančnega ministra Klemena Boštjančiča. Slednjega vse pogosteje omenjajo kot Golobovega naslednika na mestu predsednika stranke GS in predsednika vlade. Z mesta vodje premierjevega kabineta se poslavlja tudi izkušena Petra Škofic. Namesto nje bo to funkcijo opravljal mladi Luka Špoljar, ki je svojo politično kariero začel v propadli Listi Marjana Šarca. Kabinet predsednika vlade s 1. aprilom zapušča še državna sekretarka za kulturo Kaja Širok, poslavlja se tudi premierjeva svetovalka za gospodarske zadeve Saša Leban. Kot pravijo poznavalci, bo to storila na zahtevo Golobove partnerke Tine Gaber, ki ima neverjetno velik vpliv na t. i. sončnega kralja. Slednji je stilsko čisto spremenjen in se po njenih nasvetih navdušuje nad “novo komunikacijsko strategijo”. Zaradi nje se trese stolček tudi direktorici vladnega urada za komuniciranje Petri Bezjak Cirman. Tako naj bi po novem angažiral spletno vplivnico Samanto Cimerman, ki na Instagramu deli nasvete. Pretekli konec tedna je na tem družbenem omrežju zanikal, da se poslavlja z mesta predsednika vlade, in zatrdil, da se ne poteguje za mesto evropskega komisarja za energetiko v prihodnji sestavi Evropske komisije.
“Kar vidim, bi težko imenovali strategija. Mene vse skupaj bolj spominja na krizo srednjih let,” je to za POP TV komentiral strokovnjak za komuniciranje dr. Dejan Verčič. Ob tem je dodal: “Vse skupaj izgleda, kot da se premier v tej situaciji in v zadnjem času odloča s hormoni, ne pa z glavo.” V političnem zakulisju govorijo tudi o tem, da na Goloba poleg Tine Gaber vpliva samo še ljubljanski župan Zoran Janković, medtem ko se “zadnji šef” partije Milan Kučan bolj kot s tem v zadnjem času ukvarja s svojimi zdravstvenimi težavami …
Dr. Metod Berlec