Mag. Robert Tomazin je nekdanji direktor družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG), član kočevskega občinskega sveta in kandidat za župana na prihajajočih županskih nadomestnih volitvah. Pogovarjali smo se o izzivih, stanju v občini, programu, pa tudi razlikah med županskimi kandidati.
V zadnjem času smo v občini Kočevje priča nedopustnemu dogajanju na področju varnosti. V občinskem odboru Slovenske demokratske stranke ste zapisali, da je določena populacija Romov prestopila rdečo črto. Kaj se dogaja?
V stranki SDS smo opozarjali na težave s področja splošne varnosti in sistemskega (ne)reševanja romske problematike. V občini Kočevje prebiva približno 900 pripadnikov romske skupnosti. Večina je naseljena v petih (5) romskih naseljih (Griček pri Željnah, Željne, Trata, Mestni log, Marof in Stari log). Počasi, a vztrajno se navedenim naseljem skozi negativni prizvok približuje nekdaj elitna večstanovanjska soseska Kočevska rezidenca.
So stvari nove, se tega ne bi dalo že prej urejati? Kakšna je na področju romske problematike zapuščina prejšnjega župana Vladimirja Prebiliča, je ravnal dovolj modro? Navsezadnje je bil župan od leta 2010. Stvari verjetno niso eskalirale v zadnjih mesecih.
Župan Vladimir Prebilič je sodeloval pri pripravi dokumenta “Nacionalni program ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome za obdobje 2021–2030”. Opozarjal sem, da ta program ne zajema problematike preventivnega preprečevanja kriminalitete, a žal za slednje ni bilo posluha. Da tako na lokalni kot nacionalni ravni ni nihče naredil domače naloge, se je izkazalo v preteklem mesecu skozi eskalacijo vrste kaznivih dejanj v JV Sloveniji. Druga zgodba, pomembna za Kočevje, pa je stanovanjska strategija, saj je občina Kočevje aktivno sodelovala s Stanovanjskim skladom RS pri pripravi razpisa za stanovanja v elitni soseski Kočevska rezidenca. Lastnik stanovanj, Stanovanjski sklad RS, je zelo kritičen do občine Kočevje, ki jih menda ni seznanila s kakršnimi koli pomisleki glede vselitve romskih družin v Kočevsko rezidenco. Hkrati na skladu trdijo, da jim je občina Kočevje problematiko predstavila veliko manj kompleksno, kot je v resnici. Občina pa bi lahko npr. vplivala na to, da bi pri najemu stanovanj imele prednost mlade družine z zaposlenimi starši, ki prvič rešujejo svoj stanovanjski problem, česar pa ni storila.
Občina Kočevje je tudi med najbolj zadolženimi občinami v državi. Občinske strukture pa navajajo, da je bilo s tem denarjem veliko narejenega. Imate podatke, kolikšna je zadnja zadolženost?
Že res, da se je v preteklih letih veliko zgradilo in z nasmehi rezalo trakove ob končanih investicijah, a bo treba dolgove odplačati. Glavnico in obresti − do zadnjega centa. Tako nas bodo samo obresti za najeta posojila v letu 2024 stale 636.232,80 evra. Gre za 10 luksuznih avtomobilov, ki jih je občina kupila za potrebe nekdanjega župana. Za ta denar bi brez težav uredili Kulturni dom v Predgradu, obljubljeno telovadnico v Kočevski Reki, glavnino sanacije stare knjižnice v Kočevju, ki iz dneva v dan postaja večja nevarnost in mestna sramota. Da ne rečem, koliko lokalnih cest in mestnih ulic je prepotrebnih sanacije.
Po podatkih občinske uprave na dan 30. 6. 2024 občina izkazuje 16.044.911,44 evra neodplačanega dolga, kar je polovica aktualnega proračuna občine. Novi župan se bo moral tako hitro seznaniti z likvidnostjo občine in realnostjo izvedbe sprejetega proračuna za leto 2024. O zadolževanju slovenskih občin se je veliko pisalo, manj pa se je pisalo o izvedenih strategijah prestrukturiranja posojil z namenom, da občina zadrži tekočo likvidnost. Ne glede na to, kdo bo župan, bo zagotavljanje virov financiranja razvoja Kočevja do naslednjih volitev poseben izziv, ki bo terjal veliko mero izkušenj in prekaljenosti.
Poslušamo tudi, da se Kočevje gospodarsko razvija. Kako je s tem?
Veliko je bilo obljubljenih delovnih mest, a realizacija je bila zelo skromna. Ob prihodu multinacionalke Yaskawa je bilo obljubljenih več sto delovnih mest. Ob zagonu proizvodnje v Yaskawi se je v podjetju zaposlilo bore malo Kočevarjev, saj se je izkazalo, da so domači delodajalci boljši od opevane multinacionalke tako glede plačila kakor tudi v smislu družini prijaznega podjetja. Nekaj podobnega se dogaja na področju gozdno-lesne verige, ki počasi, a vztrajno trohni. Krčijo se programi in v družbi Snežnik z lahkotnostjo odpuščajo zaposlene na območju, ki ponuja bore malo zaposlitvenih možnosti.
Kaj pa letos?
V letu 2024 me je presenetila vest o likvidaciji podjetja Grča. Nekdaj ponos kočevskega gospodarstva bo junija 2024 že zgodovina. Čeprav mnogi hitro pozabijo, je bilo podjetje Grča zanesljiv poslovni partner, pomemben donator prireditev, sponzor društvom … Neizkoriščenih priložnosti, ki jih ponuja predelava lesa tako danes kot tudi v prihodnje, je veliko. Slovenija, izrazito pa Kočevska, ima bogato surovinsko zaledje. Slovenska lesna industrija bi lahko v danih ekonomskih razmerah in ob pravilno vodeni državni politiki reševala ekonomske, socialne in tehnološke izzive. Z vidika predelave okroglega lesa (gozdnih lesnih sortimentov) so v Sloveniji odprte možnosti razvoja v vseh industrijah, ki predelujejo okrogli les. Dodatno se s tehnološkim razvojem odpirajo nove potencialne priložnosti na področju biorafinerij kot najsodobnejšega pristopa k celovitemu izkoriščanju lesa kot surovine in največje dodane vrednosti na industrijski ravni. V prihodnosti je trba najti primerne modele za javno-zasebno partnerstvo in vzpostavitev proizvodnje. Samo na ta način se bo lahko les iz naših gozdov predelal doma in s tem se bo povečala dodana vrednost v celotni lesnopredelovalni verigi.
Sedež SiDG je sicer še vedno v Kočevju, vi pa opozarjate, da je vodstvo svoj sedež preneslo v Ljubljano oz. okolico. Je to točno in kaj to pomeni za Kočevje?
Novi župan mora skozi učinkovito komunikacijo z Vlado RS zagotoviti, da sedež družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., ostane v občini Kočevje vključno z vsemi delovnimi mesti in s tem tudi možnost kariernega razvoja kadrov v okolju, kjer tradicionalno domuje gozdarstvo. Tako govori zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS in tako veleva lastniška struktura državnih gozdov. Pika. Tu ni pogajanj. Kočevska na področju gozdarstva predstavlja unikum EU, saj ima kljub periferiji dobre transportne povezave, veliko izkušenih strokovnjakov in dobrih delavcev, bogato podjetniško tradicijo in izjemne pogoje na področju znanstvenoraziskovalnega dela. Območje se ponaša s skorajda 90-odstotno gozdnatostjo, od tega je več kot 80 odstotkov gozdov v državni lasti. Prebivalci Kočevske smo odprti za spremembe, za nove podjetniške izzive. Vse od ustanovitve leta 2016 spremljam rast družbe SiDG. Zavedam se, da le močno gospodarstvo prosperira in podpira razvoj z gozdovi bogate regije. Če bom izvoljen za župana, bom nudil roko sodelovanja, saj se zavedam, da je le sodelovanje pot pri premagovanju številnih ovir na poti poslovne odličnosti.
Zunanji opazovalci imamo občutek, da je Vladimir Prebilič dobesedno pobegnil pred težavami na lokalni ravni. So naši občutki pravilni?
To morate vprašati Prebiliča. V Kočevju je bila javna skrivnost, da se je Vladimir Prebilič že dalj časa oziral po kakšni vidni funkciji na nacionalni ravni. Če me spomin ne vara, se je že pred leti kot predstavnik lokalne oblasti ponudil za možnega predsednika Vlade RS.
V občini Kočevje bodo 6. oktobra nadomestne županske volitve. Doslej je vloženih pet kandidatur, med njimi vaša. Ali ni to veliko, se obeta drobljenje glasov, je kdo protežiran, ima prednost, kako poteka kampanja na splošno?
Znano mi je, da so štiri kandidature potrjene, saj naj bi bila kandidatura Darka Hribarja nepopolna. Časa za pravo kampanjo ni, po drugi strani pa smo zelo omejeni s finančnimi sredstvi. V SDS smo se odločili za skromno kampanjo prek tiskovin, dveh kontaktnih oddaj na Radiu Univox. V sklopu kampanje »Od vrat do vrat« se bomo s prebivalci sprehodili po ulicah, vaseh in si v živo ogledali potrebe mesta in podeželja. Zagotovo bomo naleteli na kakšno mestno/vaško sramoto, pa tudi prezrte bisere, ki jih velja negovati.
Da je čas za nov veter v občini, je dejstvo. Pričakujete, da bo do tega prišlo?
Letos je moja domovina Slovenija praznovala 33. rojstni dan. Kristusova leta. 33 let je bil star tudi Aleksander Makedonski, ko je bil njegov imperij največji. Zato zaupam v glas ljudi. Glas posameznika naj bo glas uma in razuma. Vsi v Kočevju se zavedamo, da brez svežih idej in novih pristopov do pričakovanih sprememb na področju varnosti in romske problematike, zdravstva, razdolževanja ne bo prišlo.
V čem so razlike med programi kandidatov?
Razlike med kandidati so na programski, osebni ravni in operativni sposobnosti kandidatov. Nekoliko zbode misel, da lahko posameznik rešuje probleme, ki jih je pred časom generiral njegov mentor. Priznali ali ne, težave na področju zdravstva, romske problematike, neustrezne stanovanjske politike in zadolženost občine so negativna dediščina, s katero se bo spopadel novi župan. Pot do razreševanja zastarelih problemov bo vključevala spremembe, ki bodo morale temeljiti na medsebojnem spoštovanju in sodelovanju vseh struktur znotraj občinske uprave in njenem razmerju do občinskega sveta.
Iz obvestila na občinski strani je razvidno, da je Občinska volilna komisija že julija ukinila dve volišči, in sicer na Bregu pri Kočevju in v Slovenski vasi. Kaj to pomeni?
Odločitev OVK poznam, a mi ni najbolj razumljiva, saj gre za volišči v strnjenih vaseh. Ukinitev volišč na podeželju, kjer je dostopnost do volišč že sicer slabša kot v urbanih naseljih, lahko pomeni tudi nižjo volilno udeležbo. Kdor želi pomagati, da bo občina Kočevje jutri boljša, naj pomaga tistim, ki ne morejo na volišča, tistim, ki malce oklevajo z odhodom na volitve, češ da njihov glas ne bo odločil. Pa lahko. Občina Šmarješke Toplice so dokaz, da lahko en glas odloči županske volitve.
Mag. Robert Tomazin je obiskoval Gozdarski šolski center Postojna, ekonomska znanja je pridobival na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in Visoki šoli za upravljanje in poslovanje Novo mesto, pravna znanja pa na Fakulteti za državne in evropske študije na Brdu pri Kranju, kjer je zagovarjal magistrsko delo s področja gospodarskega prava. V svoji skoraj tridesetletni karieri je opravljal večinoma poslovodne naloge v delovno intenzivnih panogah. Glavnino delovne dobe je pridobil na področjih gozdarstva in lesarstva, živilske industrije in zadružništva. Pri tem je pridobil bogate izkušnje na operativni, strokovni in vodstveni ravni. Osebno zagovarja korektno sodelovanje, ciljno usmerjenost, kvaliteto in učinkovitost ter rešitve, ki delujejo.
Vida Kocjan