Slavko Ažman, vodja delovne skupine za davke pri sekciji za osebna motorna vozila je – povsem v stilu Golobove koalicije – povedal nekaj javnih skrivnosti, za katere naši evropski nadoblastniki upajo, da nikoli ne bodo prišle v sfero javnega diskurza.
Ažman je namreč v intervjuju za Žurnal24, kjer je zagovarjal megalomanske državne investicije v zeleni avtomobilski prehod na elektriko, javno priznal, da bodo avtomobili na običajni pogon na notranje izgorevanje postali ekonomsko nevzdržni in to izključno zaradi davčnih bremen. Povedal je, da bo gorivo s časom postalo tako drago, da bo padlo povpraševanje po klasičnih avtomobilih, pri tem pa je trdil, da naj bi bilo to tudi v interesu lastnikov vozil na bencinska in dizelska goriva.
Kritiki na to že dolgo opozarjajo, pa so s strani večinskih medijev proglašeni za privržence teorij zarot. A stvar je iz vidika bruseljskega centralno-planskega davčnega pogorma na osebna vozila povsem jasna: EU uvaja emisijske kupone za področje prometa, pri čemer Ažman opozarja, da bo vsak liter bencina oziroma dizla, ki se bo prodal v Sloveniji, moral biti pokrit z emisijskim kuponom, teh emisijskih kuponov pa bo vsako leto pet odstotkov manj, kar pomeni, da se bo moralo gorivo toliko podražiti, da bo prodaja vsako leto pet odstotkov manjša.
Če želijo doseči načrtovano zmanjšanje, bo prišlo do drastične podražitve goriv
Kot kaže zdaj, ko je električni prevozni zagon povsem zastal, bodo morali emisijski kuponi drastično podražiti ceno goriva, da bi lastnike vozil “pregnali” iz avtov z motorji na notranje izgorevanje na avte z električnim pogonom (hibridi in priključni hibridi so še vedno odvisni od cene goriva, kot običajna vozila). Nekateri analitiki napovedujejo, da bo tako cena goriva v EU ne glede na gibanje cene surove nafte na svetovnih trgih prebila magično mejo 3 evre na liter neosvinčenega goriva in še več na liter dizelskega goriva, saj je to obremenjeno še z dodatnimi okoljskimi taksami.
Naslednje leto novi okoljski standardi
A prihaja še dodatna supradržavna evropska prisila za avtomobilske proizvajalce, saj bo januarja prihodnje leto v veljavo stopil dodaten ukrep za zniževanje izpustov oglikovih izpustov, kjer bi lahko bile po navedbah evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev ACEA cene višje tudi za več kot tisočaka. Gre za še bolj stroge pogoje od tistih, ki so določeni po standardu Euro 6. In to kljub temu, da so avtomobili po standard Euro6 že tako okoljsko neoporečni, da praktično ni več merljivega doprinosa izpuhov ogljikovih in dušikovih oksidov. Gre izključno le še za eno od taktik, kako iztrebiti običajna vozila in prepričati ljudi, naj kupijo drago električno vozilo.
Proizvajalci so se spremembam sicer upirali, saj bi takšne spremembe zahtevale ogromne investicije v vozila z notranjim pogonom, denarja pa ni, saj se prodaja zmanjšuje, ves investicijski denar za razvoj pa je zdaj namenjen električnim pogonom. Po dogovorjenih strožjih standardih, ko bodo morali motorji na notranje izgorevanje izpuščati manj kot 100 gramov CO2 na 100 kilometrov, bo potrebno cel kup novih sistemov, ki bodo dušili moč motorjev, višali porabo goriva, povzročali nezanesljivo dolgoročno delovanje in seveda višali cene.
Vozila so podražili že trenutni okoljski kuponi
Poleg tega pa so se vozila že do zdaj podražila, ker so že trenutni okoljski kuponi vsaj do leta 2021 najedali proračune avtomobilskih podjetij – podjetja so namreč morala plačevati penale, če flota vseh njihovih izdelkov ni dosegala arbitrarno določene meje izpustov ogljikovega dioksida (čeprav je bizarno tudi to, da se najbolj preganja dizelska vozila, ki imajo manjše izpuste od ogljikovega dioksida kot bencinska vozila). Če so hoteli avtomobilski proizvajalci še naprej neovirano proizvajati, so morali plačevati drage penale, ali pa kupiti okoljske kupone od podjetij, ki jih imajo “preveč” – npr. od tistih, ki se ukvarjajo le z električnimi vozili. Evropski proizvajalci tako na leto ameriški Tesli plačajo okrog 1.700.000.000,00 ameriških dolarjev v zameno za okoljske kupone.
Eden od kuponskih dobičkarjev je tudi švedski (v resnici Kitajski) Polestar – podznamka Volva, ki je v lasti kitajske multinacionalke Geely. Vsi ti stroški se na koncu prenesejo na končnega potrošnika. Zato danes povprečno opreljen Renault Clio z 1.0 litrskim trivaljnikom stane 22 tisoč evrov, čez nekaj let pa bo stal 30, podobno kot je pred 10 leti stal Mercedes Benz razreda C.
Iz avtov na mestne električne malčke
Zaključek je torej precej preprost: ljudje si običajnih vozil več ne bodo mogli privoščiti, napolniti z gorivom, in to še preden bodo ti postali tako dragi, da bi bil nakup neekonomičen. Pri tem pa se seveda električna vozila ne bodo pocenila – kot je napovedal direktor avtomobilskega konglomerata Stellantis, bodo cene električnih vozil za zmeraj višje od cene občajnih vozil, saj so baterije nujno sestavljene iz redkih elementov, ki so zaradi tega dragi. Nova resničnost je torej, da si bo običajni družinski oče privoščil kitajskega mestnega malčka Leapmotor T03, ki ga slovenski novinarji ravno promovirajo, češ da stane “ugodnih” 18.990,00 evrov (gre za 3.5 metrov velik mestni avtomobil, pogojno za štiri ljudi, z majhnim dometom in brez omembe vrednega prtljažnika).
Iz avtov na avtobus
Seveda večini takšen avtomobil ne bo ustrezal, a naslednja alternativa je še hujša. Za povprečnega Slovenca je tudi blizu 19 tisoč evrov nedosegljiva vsota denarja. Slovenci se vozimo v povprečju z 9,9 let starimi avtomobili, ki so vredni med 4 in 10 tisoč evri. V novem svetu elektromobilnosti takšne ponudbe seveda ne bo, saj bo nakup rabljenega električnega vozila tombola, ker lahko po koncu garancijskega roka (običajno 8 let) litij-ionska baterije kadarkoli odpove in iz sicer dobro ohranjenega vozila naredi ekonomsko totalko. Končna postaja elektromobilnosti je torej drugačna od utopije Ljubljane, polne sodobnih Tesel in električnih Mercedesov; govorimo lahko namreč o avtobusih in vlakih, ki se bodo šibili od potnikov na tri ali štiriurni poti iz Ljubljane v Maribor.
Mitja Iršič