Predsednik vlade Robert Golob je konec novembra napovedal oblikovanje davčne reforme že do konca marca, še danes pa o njej ni nič znanega. Ekonomisti in gospodarstveniki so bili na posvetu V pričakovanju davčne reforme jasni: tako hitro resne davčne reforme ni mogoče pripraviti. Ob tem pogrešajo komunikacijo z vlado. Pravijo, da davčno reformo potrebujemo, saj potrebujemo konkurenčnost in razvoj, a biti mora premišljena in zagotavljati stabilnost.
Slovenija bi rada ujela skupino najboljših držav. A namesto stabilnosti ponuja nepredvidljivo poslovno in davčno okolje s tendenco spreminjanja na slabše. Slovenska, predvsem zagonska podjetja množično bežijo v prijaznejša okolja, upadajo tuje investicije. Domače in tuje strokovnjake odganjamo z visokimi davki in prispevki. Ob napovedi svetovnega gospodarskega ohlajanja namesto rahljanja bremen prihajajo številne nove obremenitve. O vsem tem je tekla debata na posvetu V pričakovanju davčne reforme, ki jo je prejšnjo sredo v Ljubljani organiziral Gospodarski krog, ki združuje 15 gospodarskih in kmetijskih organizacij. Uspešno gospodarstvo je namreč temelj zadovoljne, socialne in napredne družbe. Kot pa je znano, je aktualna vlada konec leta 2022 ukinila davčne spremembe prejšnje vlade, uvedla nove obremenitve in napoveduje spet nove …
Vlada povečuje obremenitve gospodarstva
Kot je uvodoma dejala generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal, je vlada že pred več kot enim letom napovedala celovito davčno reformo, v tem času pa so se obremenitve gospodarstva le povečale, med drugim tudi z nepotrebnim administrativnim bremenom – evidencami delovnega časa. Po drugi strani vlada z izjemo blaženja energetske krize ni z ničimer zmanjšala bremen za gospodarstvo, pravzaprav napoveduje celo nove obremenitve, kot so trošarine na sladke pijače. Na lestvici konkurenčnosti okoli 60 držav je Slovenija šele na 42. mestu, je poudarila Nahtigalova, in ni privlačna za neposredne investicije. »Davčni sistem mora biti pregleden, enostaven, razumljiv, ne sme se prepogosto spreminjati,« je dejala. Po njenih besedah »vlada nima širše slike in jasne strategije, težave pa rešuje s parcialnimi ukrepi, ki niso dovolj premišljeni«. Zavzela se je za davčno reformo, ki bi razbremenila slovensko gospodarstvo in povečala njegovo konkurenčnost.
Potrebno je davčno prestrukturiranje
Peter Wostner z Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), kjer so decembra izdali Poročilo o produktivnosti 2023, je dejal, da bomo do večje blaginje prišli s celotnim svežnjem ukrepov: »Ukvarjanje z davki je šele prvi pogoj, da pridemo, kamor želimo.« Analiza je pokazala nekaj pozitivnih stvari, Slovenija se je strukturno premaknila; pri tem je navedel ugodno finančno kondicijo gospodarstva, vključenost v globalne verige vrednosti, izobrazbeno strukturo zaposlenih, pospešitev inovacijske in investicijske dejavnosti ter pozitiven odnos do podjetništva in digitalne preobrazbe. »Premikamo se torej v pravo smer, vendar prepočasi in premalo odločno. Moramo preskočiti v logiki, razmišljanju in dejanjih, da bomo ulovili vodilne inovatorke,« je dejal. Pri davčni reformi po njegovih besedah ne govorimo o znižanju davkov, pač pa o njihovem prestrukturiranju. Davčni primež v Sloveniji je namreč precej nad povprečjem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj.
»Že danes bi morali imeti ekipo in smernice«
Precej kritike na sedanjo vlado je bilo slišati na okrogli mizi, na kateri so sodelovali dr. Tjaša Redek (Ekonomska fakulteta), dr. Mojmir Mrak (EF), dr. Matej Avbelj (Evropska pravna fakulteta), dr. Davorin Kračun (predsednik Fiskalnega sveta) in mag. Ivan Simič (Simič & partnerji). »Verjamem, da bi tu na posvetu radi nekaj naredili, ampak če nimaš sogovorca …« je Simič, ki je v preteklosti sodeloval pri več davčnih reformah, izpostavil pomanjkanje komunikacije vlade. Ta je »porezala vse, kar smo mi naredili. Če bi res nameravala še v tem letu izpeljati celovito davčno reformo, bi morala že danes imeti ekipo in smernice reforme«. In predvsem v priprave vključiti gospodarstvo, kot je to storil Bajuk leta 2006, je dodal Simič.
Sam letos ne bi delal velike davčne reforme, bolje bi bilo izvesti spremembe manjšega obsega, ki bi se nanašale na akutne, a rešljive težave. Ljudje dostikrat sploh ne vedo, kakšne davke imajo, je še opozoril. Glede obveznega zdravstvenega zavarovanja pa je pomenljivo dejal: “Čakam reakcijo ljudi, ko bodo na plačilni listi videli, da jim manjka 35 evrov.«
Mrak: »Raje vidim, da davčne reforme ne bi bilo«
O napovedani davčni reformi je Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani dejal: »To je rokohitrstvo, ki smo ga v tej vladi že videvali.« Spomnil je, da so davčno reformo že napovedali, pa se ji potem odpovedali, ker zanjo menda ni bilo interesa, zdaj pa naj bi jo pripravili v treh mesecih – to se mu zdi neumno. »V treh mesecih, kot je napovedal predsednik vlade, resne davčne reforme ni mogoče pripraviti,« je poudaril. Vlada po njegovem mnenju nikakor ne bi smela hiteti na račun kakovosti izvedbe, čeprav davčno reformo nedvomno potrebujemo. »Resno davčno reformo bi morali delati v povezavi s pokojninsko reformo, v okviru katere bi med drugim morali razčistiti tudi vsebinski preplet minimalnih pokojnin in socialnih transferjev,« je dejal Mrak. A kot ugotavlja, je ta vlada »prerazdelitvena«, saj se ukvarja le s tem, kako kolač prerazdeliti, kako nekomu vzeti, da bi dala nekomu drugemu – namesto da bi se ukvarjala s tem, kako kolač povečati, ker brez slednjega razvojnih problemov ne bomo rešili. Pri tem se Mrak zaveda vseh okoliščin in dejstev. »Moram reči, da bi v tej situaciji raje videl, da davčne reforme ne bi bilo, ker če bo, bo lahko naredila več škode kot koristi,« je bil jasen.
Tvegana fiskalna politika
Mrak je govoril tudi o tem, da smo se v zadnjih letih navadili živeti »z bogato javnofinančno sliko«, toda kaj nas čaka, ko bodo začela veljati nova fiskalna pravila? Absolutno logično je, da smo v obdobju pandemije covida-19 šli v povečanje javnofinančnih izdatkov, je dejal, ob tem pa poudaril, da je problem nastal pozneje, ko so se začeli iskati izgovori, kako razrahljana fiskalna pravila podaljšati. Pri tem ima Slovenija trenutno največji strukturni primanjkljaj v Evropski uniji. »Gremo se precej tvegano fiskalno politiko, kot majhni smo bolj ranljivi,« je opozoril Mrak. Želi si, da bi nacionalni fiskalni sveti imeli večjo vlogo, sploh ker se gospodarstvo ohlaja. Po njegovih besedah bo gospodarska rast v mednarodnem smislu to desetletje verjetno najnižja doslej.
»Fiskalna pravila so instrument, ki koristi manjšim perifernim državam,« se je strinjal Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta. Ohlapnejša fiskalna pravila manjšim oziroma šibkejšim državam po njegovih besedah praviloma ne koristijo. Sprejeti so bili številni diskrecijski ukrepi, ki s krizami niso bili povezani, imajo pa dolgoročni vpliv, je opozoril in dodal, da resno težavo predstavljajo tudi velika pričakovanja različnih deležnikov, potem ko jim je država v preteklosti namenjala številne spodbude in ugodnosti: »Ugodnosti se je težko odvaditi.«
Davčne obremenitve niso ustrezno razporejene
»Ne bom se opredeljeval za davčno reformo ali proti njej. Pomembno pa je, da na srednji in dolgi rok potrebujemo stabilne in predvidljive javne finance ter konkurenčno in ustrezno razporejen davčni primež,« je dejal Kračun, ki meni, da davčne obremenitve niso ustrezno razporejene zlasti v razmerju dela in premoženja. Pomembna sta tudi ustrezen obseg financiranja ključnih sistemov javnih storitev in učinkovitost delovanja teh storitev, pri čemer Kračun ugotavlja, da je v Sloveniji prvo v ospredju, drugo pa ne – pomembno pa je oboje. Nova pravila EU bodo po njegovih besedah za Slovenijo velik izziv, saj bodo temeljila na verodostojnosti srednjeročnega načrtovanja, tega pa Slovenija v zadnjem času ni bila sposobna, saj je načrte spreminjala dva- ali trikrat letno.
Kračun je tudi opozoril, da boljše življenje prinaša tudi daljšo življenjsko dobo, zato je temu treba prilagoditi predvsem zdravstveni in pokojninski sistem. Fiskalna politika pa je pomembna za razvojni potencial gospodarstva, saj finančni trgi hitro zaznajo javnofinančna tveganja neke države. V Sloveniji se je delež javnega dolga v BDP sicer nekoliko znižal, »a zaradi inflacije je to bolj navidezno«. »Izzivov je ogromno tako za javnofinančno politiko kot za reforme. Oblast ima odgovornost, naj predstavi rešitve, perspektivo,« je še dodal.
Velik izziv: razmerje med plačami
Po besedah Tjaše Redek z ljubljanske ekonomske fakultete se mora politika posvetiti predvsem oblikovanju strategij za zvišanje produktivnosti in dodane vrednosti. »Plače so nizke, ampak so odraz tega, kar ustvarimo. Posvetiti se moramo temu, kako ustvariti več,« je poudarila. V zadnjem obdobju je prerazporeditev plač šla na račun višje izobraženih, ta trend se zaznava od leta 2007; razmerje med plačami pada, kar je po njenih besedah za Slovenijo velik izziv. Pomembno je, kako ustvarjati višjo dodano vrednost, pri čemer je znanje ključno. Pristopiti je treba komplementarno, treba je vlagati tako v ljudi kot v tehnologijo. Reforma bi morala biti usmerjena na srednji in daljši rok, pri tem pa je podjetjem treba omogočiti, da se prestrukturirajo. Tjaša Redek je še poudarila, da se višja dodana vrednost pozna na vseh področjih, za širšo javnost verjetno najbolj oprijemljiva korist pa bi bilo sodobnejše zdravstvo.
Implozija političnega sistema
»Pravica odložena je pravica odrečena,« pa je poudaril Matej Avbelj z Evropske pravne fakultete Nove univerze in ob tem opozoril na velik skriti davek, »če država ne zagotovi poštenega in učinkovitega reševanja sporov v družbi«. Zato je po njegovih besedah v nacionalnem interesu, da se uredi stanje v slovenskem pravosodnem sistemu. Avbelj je izpostavil, da ustavno sodišče še vedno ni sprejelo vsebinske odločitve glede novele zakona o dohodnini, pa tudi na splošno je ustavno sodišče pri odločanju počasno, veliko zadev je tudi zavrženih. To neodločanje prepušča v odločanje drugima dvema vejama oblasti … »Vsaka oblast bo počela, kar hoče, ker sodišča ne opravljajo svojega dela,« je dejal Avbelj.
Težave Slovenije na področju davkov so po njegovem mnenju posledica širših sistemskih težav. Oblast bi načrtovane ukrepe za katero koli reformo že na začetku morala prepričljivo predstaviti javnosti, je dodal. »V Sloveniji je to širši problem, dogaja se implozija političnega sistema; v odsotnosti pravih političnih strank sploh ni več delujočega parlamenta,« je bil kritičen. Ob tem je spomnil, da so bile novele zakonov o dohodnini, o ukinitvi obveznega zdravstvenega zavarovanja in delovnih razmerjih sprejete po nujnem postopku, ne da bi vlada za to podala kredibilno razlago.
Geopolitična tveganja
Poleg vsega je svet danes drugačen, v tem desetletju se ekonomske karte mešajo, je dejal Mojmir Mrak. Gospodarstvo seveda občuti spremembe, po globalizaciji so se začela pojavljati geopolitična tveganja, ki so pomemben element zlasti glede alokacije. »Morda to podjetja znotraj EU še manj čutijo, a podjetja zunaj EU to že zelo jasno čutijo,« je dejal.
Marjeta Bogataj