Evropska poslanka Romana Tomc je v oddaji Evropa 2024: Analiza mandata na Televiziji Slovenija poudarila ključno vlogo Evropske unije pri reševanju izzivov, kot so zdravstvena kriza, migrantska kriza, energetska kriza in vojna v Ukrajini, ter izpostavila pomembnost evropske pomoči pri obnovi gospodarstva.
Voditelj Igor Jurič je Romano Tomc, ki je vodja slovenske delegacije Evropske ljudske stranke (ELS), vprašal, kaj bi ljudje pogrešali oziroma česa ne bi imeli, če Evropske unije ne bi bilo skozi vse te krize? Romana Tomc je poudarila, da bi v odsotnosti EU vsaka država članica morala samostojno reševati izzive, s katerimi so se soočali v času kriz. Kot primere je naštela zdravstveno oz. kovid krizo, migrantsko krizo ter tudi energetsko krizo in vojno v Ukrajini. Posebej je izpostavila ključno vlogo EU pri obnovi naše ekonomije, saj navsezadnje tudi ne bi dobili širše evropske pomoči za zagon našega gospodarstva, ki je utrpela škodo po pandemiji in po vojni v Ukrajini. Poslanka je svoj odgovor zaključila s poudarkom, da kljub vsem slabostim, ki so v EU, obstajajo številne prednosti, ki jih moramo ohranjati in težiti k izboljšavam.
Evropska poslanka Romana Tomc je sodelovala v oddaji Evropa 2024: Analiza mandata na drugem programu Televizije Slovenija v sredo, 3. aprila 2024. V oddaji je poudarila, da bi bile brez Evropske unije države članice prisiljene samostojno reševati številne izzive, kot so zdravstvena, migrantska in energetska kriza ter vojna v Ukrajini. Poudarila je ključno vlogo EU pri obnovi ekonomije, saj bi brez nje države izgubile evropsko pomoč za oživitev gospodarstva po pandemiji in vojni.
Vprašanja so se nato usmerila na napake preteklega mandata, kjer je poslanka izrazila nezadovoljstvo z nerealnimi pričakovanji levih političnih skupin glede zelenega prehoda. Prav tako je izpostavila migrantsko krizo ter šibko zunanjo politiko EU. Ob zaključku svojega odgovora je posebej izpostavila vprašanje demografije, kar je okrepila z izjavo: “Ves čas se ukvarjamo s krizami, ki so krajše narave, skačemo iz ene na drugo in jih rešujemo bolj ali manj uspešno. V ozadju pa nas čaka tako imenovana demografska zima in EU, njene institucije na tem področju niso naredile praktično nič.”
Na vprašanje, če so vse te krize EU še bolj povezale ali so jo razdvojile, je poslanka izpostavila problem, da so velike države v času kriz najprej poskrbele za zase in šele potem pristale na sodelovanje. To pa je seveda očiten razlog, da moramo tukaj še marsikaj narediti. Voditelj je na to vprašal kaj se bo zgodilo z evropsko politiko, če bodo volitve okrepile skrajno desnico oziroma evroskeptike? Kjer je poslanka odgovorila z izjavo: “Kot kažejo napovedi se bo skrajna desnica zagotovo okrepila. Ampak vedno poudarjam, da položaj, v kakršnem smo, je le odziv na to, da so ljudje nezadovoljni s tem, kar je bilo sprejeto v tem mandatu.”
Voditelj je nato omenil, da se pogosto zdi, da se odločitve evropskega parlamenta povozijo s strani komisije ali držav članic. Kot primer je navedel zakon o obnovi narave ter tudi sprostitev sredstev za Madžarsko.Poslanka je povedala, da je tako tudi prav, da je to kot varovalka. Namreč v Evropskem parlamentu večino predstavljajo leve stranke, katerih poslanci sprejemajo nerealne ukrepe in želijo še več in so pravzaprav odtujeni od realnosti. V procesu pogajanj, ki ga imenujemo trialog se potem navadno oblikujejo tiste rešitve, ki so prilagojene potrebam državam članicam.
Za konec je voditelj omenil tudi aferi Quatargate in rusko vplivanje na poslance evropskega parlamenta ter vprašal, kako bo to vplivalo na sam potek in izid volitev? Evropska poslanka je izrazila željo, da se stvari čim prej in še pred volitvami raziščejo. Opozorila je na glasovanja v primerih Rusije in Ukrajine, saj bi že po njih lahko ugotovili neke vzorce večje naklonjenosti Rusiji.
A. H.