“Očitno je, da pri vodenju uporabljate zelo avtokratske prijeme. Zaradi tega je iz vaše stranke izstopila tudi ena od soustanoviteljic, ki se ne strinja z vašo politiko. In vse bolj postaja jasno, da poskušate vzpostaviti popolno oblast v vseh inštitucijah ter hkrati utišati še nekaj tistih manjših medijev, ki so do vas kritični,” je do Golobovega ravnanja kritična evroposlanka Tomčeva.
V tokratni oddaji Tema dneva je voditeljica Aleksandra Jug uvodoma gostila evroposlanko Romano Tomc. Najprej je spomnila na njene kritične besede v Evropskem parlamentu, namenjene Robertu Golobu: “Odrecite se rušenju demokracije in vzpostavljanju avtoritarnega sistema v Sloveniji.” Jugova: “Evropski poslanci so nastop premierja Roberta Goloba v Evropskem parlamentu ocenili različno. Medtem ko evroposlanci iz vrst vladne koalicije menijo, da je naslovil ključne izzive EU in ponudil rešitve, pa na drugi strani opozicijski poslanci pravijo, da priložnosti ni dobro izkoristil. Najbolj kritična je bila Tomčeva.” Kritična evroposlanka iz vrst slovenske opozicije je premierja v EU parlamentu spomnila, da je pred dnevi odstopila notranja ministrica Tatjana Bobnar.
Dodala je še, da je Goloba Bobnarjeva obtožila direktnega poseganja v policijo, saj naj bi premier osebno zahteval, da se odpusti določene kadre. Spomnila je še, da se je Golob v slovenskem parlamentu poslancem zlagal. Omenila je tudi številna neodgovorjena vprašanja v zvezi z Golobovimi energetskimi posli iz preteklosti. Predsednica parlamenta in njegova tesna strankarska sopotnica Urška Klakočar Zupančič pa mimo pravil določa, kaj izvoljeni poslanci lahko in česa ne smejo vprašati, vodilne policiste pa primerja z nemškim častnikom SS in vojnim zločincem Adolfom Eichmannom. Novinarji, ki odkrivajo afere in neučinkovitost Golobove vlade, so po besedah Tomčeve dnevno podvrženi grožnjam in pritiskom.
Tomčeva o Golobovi samohvali v EU parlamentu: “Še nikogar nisem slišala, da bi govoril o svoji službi.”
Z žalostjo je še ugotovila, da bomo sporna ravnanja Golobove vlade najbolj občutili slovenski državljani. Je pa prepričana, da bi uničevanje demokracije in brutalni posegi v medijski prostor morali skrbeti tudi evropske institucije. V nadaljevanju se je Jugovi v studiu pridružila prav Tomčeva. TV voditeljica je uvodoma spomnila ravno na govor Tomčeve v EU parlamentu. Zanimalo jo je, kako je bil sprejet med evroposlanskimi kolegi. Tomčeva: “Nekateri niso bili najbolj zadovoljni, ker niso pričakovali, da bom tako zelo kritična, ampak meni pa se je zdelo zelo pomembno, da ljudje vendarle izvedo tudi nekaj o tem, kaj se v Sloveniji dogaja. Predvsem pa se mi ni zdelo prav, da je premier izpustil to priložnost (v Evropskem parlamentu), da bi govoril o res pomembnih evropskih temah kot nek državnik, marveč se je zatekal predvsem v samohvalo.”
Po oceni Tomčeve je Golob prav tako pozabil povedati vse, kar se v Sloveniji pomembnega dogaja. Skušal se je predstaviti na najboljši način. Sicer je videla številne premierje, ki so že nastopali na podoben način, toda kljub temu še ni bila priča tolikšni samohvali, kar po njenem ne spada v Evropski parlament. Tomčeva: “Še nikogar nisem slišala, da bi govoril, kdaj in kje je bil v službi.” Do Golobovega nastopa so bili sicer kritični tudi nekateri drugi evroposlanci. Zlasti poslanci Evropske ljudske stranke pa so izrazili razumevanje za dogajanje v Sloveniji. Soposlance je presenetilo tudi dejstvo, da je vlada predlagala spremembo zakona o RTV Slovenija po hitrem, nedemokratičnem postopku.
Preostali evroposlanci so slabo seznanjeni z dogajanjem v Sloveniji. Tudi Slovenci ne poznajo podrobnosti političnega dogajanja v ostalih evropskih državah. Naloga ozaveščanja je zato v rokah slovenskih evroposlancev. Po drugi strani pa ima levi evroposlanski politični pol (in z njim tudi slovenski predstavniki) zelo dobro zgrajeno mrežo NVO-jev po Evropi in svetu. Izkrivljene informacije od različnih “borcev za demokracijo” nato prihajajo na ušesa levih evroposlancev. Ravno zato je toliko večji izziv z argumenti nekoga prepričati, da nima prav. Ljudje namreč verjamejo to, kar slišijo … Na tej podlagi je mogoče razumeti tudi ravnanje evropskih inštitucij v primeru Madžarske (zamrznitve evropskih sredstev itd.), saj so pomanjkljivo obveščene o tamkajšnjem dogajanju, obveščajo pa jih ravno pristranski, izbrani NVO-ji.
Resnica je včasih drugačna od tega, kar se skuša prikazati v Bruslju. Je pa izrecno proti, da se kakršnekoli nepravilnosti kaznuje z odtegovanjem evropskih sredstev, ker bo to najbolj prizadelo ljudi konkretne države (denimo Madžarske). Obstajajo namreč pristojne institucije, ki lahko ugotovijo, ali je šlo za nedovoljeno porabo evropskih sredstev, goljufije in korupcijo. Jugova pa je spomnila tudi na vojno v Ukrajini, ki še ni končana. Zanimal jo je odgovor Tomčeve na kritiko, da se Evropa preveč uklanja ZDA, in da bi morala bolj spodbujati k pogovorom o miru, manj pa k oboroževanju. Tomčeva je odvrnila, da Evropa prav to počne, vendar pa na strani (v vojno obeh vpletenih strani, torej tako Ukrajine kot tudi Rusije) v tem trenutku še ni naklonjenosti za takšen dialog.
“Obsojam agresijo in vojno, ki jo želijo nekateri relativizirati.”
Obenem je Tomčeva spomnila, da se je Evropa zavezala pomoči Ukrajini, ki je napadena, in ki je bila v preteklosti že žrtev apetita Rusije (dogajanje okoli Krima). Tomčeva: “Danes je šel ruski režim še naprej. Lahko se vprašamo, do kam bo šel še naprej. Sama obsojam agresijo in vojno, ki jo želijo nekateri relativizirati.” Kot je še dodala, je bilo že od začetka jasno, da bo Evropa za to plačala tudi neko ekonomsko ceno (tudi preko dražje cene energije). Se pa lahko sprejme določene rešitve, ki bodo našim ljudem pomagale prebroditi draginjo in energetsko krizo. Evropejcem je mogoče pomagati, bo pa za to potreben določen trud. Težava pa je v tem, da glede sprejemanja ukrepov ni enotnosti. V Ukrajini pa umirajo ljudje, ki ostajajo brez osnovnih življenjskih potrebščin, zato jim je potrebno pomagati.
Domen Mezeg