Ta teden v Evropskem parlamentu poteka “Teden pravic invalidov”. V ta namen bodo EU poslanci in poslanke še več pozornosti kot sicer posvetili vključevanju invalidov v družbo. Kot sporoča poslanka in podpredsednica EPP Romana Tomc, lahko EU na tem področju naredi ogromno, veliko pa ostaja tudi v rokah vsakega posameznika.
“Evropska unija lahko naredi na tem področju ogromno, veliko pa ostaja tudi v naših rokah. Ljudje smo tisti, ki se obnašamo diskriminatorno, pogosto popolnoma brez razloga. To se odraža tudi v invalidih samih, saj se sebi pogosto ne zdijo enakovredni. To je stigma, ki jo moramo kot družba pozabiti, in ne glede na to, ali gre za otroka, odraslo osebo ali ostarelega ter ne glede na obliko invalidnosti vsem osebam z invalidnostjo ponuditi enake priložnosti, kot jih imamo mi sami. Osebe z invalidnostjo lahko v družbo prispevajo ogromno, na nas pa je, da za to dobijo priložnost,” piše evropska poslanka v izjavi za javnost.
Evropski parlament je sicer zavezan vsem invalidom zagotoviti neodvisno življenje in popolno vključitev v družbo.
Evropska poslanka sporoča, da bodo na Odboru za zaposlovanje posebno pozornost posvetili politikam, ki bodo invalidom omogočile enakopravno življenje in uresničitev njihovega polnega potenciala.
Evropska poslanka opozarja, da se v Evropski uniji približno 27 odstotkov odraslih sooča z eno izmed oblik invalidnosti, a se kljub napredku še vedno soočajo z diskriminacijo. Na to opozarja kar 54 odstotkov invalidov. Poslanka navaja 19. člen Konvencije ZN o pravicah invalidov, ki določa, da imajo osebe z invalidnostjo pravico izbrati, kje in s kom bodo živeli, kje bodo zaposleni, kje se bodo zdravili. “Tako kot v Sloveniji poudarjamo pomembnost oskrbe na domu za naše starejše, je pomembno tudi osebam z invalidnostjo omogočiti, da bivajo tam, kjer se počutijo najbolje,” sporoča Tomčeva.
“Žal pa se mnogi posamezniki še vedno soočajo s socialno izključenostjo, omejenim dostopom do zdravstvene oskrbe, zaposlitve in tako dalje. Invalidi se pogosto zdijo primorani bivati v zavodih ali skupinskih domovih. Strategija EU o invalidnosti 2021–2030 je namenjena izboljšanju tega področja, a žal izzivi, kot so neustrezno financiranje, zastarela infrastruktura, nacionalne politike institucionalizacije, stigmatizacija, napačna razporeditev sredstev EU in nezadostna podpora družinam, ostajajo. Žal trend še vedno gre v smeri ustanavljanja skupinskih domov in drugih enot, ki včasih posnemajo institucionalne pogoje, namesto da bi ponudili resnično neodvisnost,” razmišlja evropska poslanka.
Ob koncu zapisa poudarja, da socialna politika seveda ostaja v domeni držav članic, a hkrati opozarja, da je Evropski parlament že leta 2022 z resolucijo pozval države članice, naj postopoma odpravijo institucionalno varstvo, sprejmejo strategije deinstitucionalizacije, “saj sredstva EU spodbujajo alternative v skupnosti nad institucionalnimi nastavitvami”.
Ž. K.