“Lastna država jim je odrekla spomin na njihove starše, na brate, sestre in njihove svojce,” je dejala evropska poslanka Romana Tomc in pozvala vse k podpisu peticije o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja. “Vaš glas bo dal težo vsem, ki si zaslužijo spoštljiv spomin,” je dejala.
Peticija št. 718/2023 o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki jo je vložil zgodovinar dr. Mitja Ferenc, na pobudo evropske poslanke Romane Tomc (ELS/SDS) pa jo je sprejel Odbor za peticije Evropskega parlamenta, je naletela na izjemen odziv. Odkar je peticiji možno oddati elektronski podpis podpore (TUKAJ po registraciji), jo je do danes podpisalo že več kot 1200 podpornikov, kar je že sicer veliko, za peticijo iz Slovenije pa sploh.
“Malo ljudi ve, koliko napora je bilo potrebnega, da je peticija sedaj na voljo za podporo. Božič nam kristjanom prinaša upanje in pogum. Lahko si samo predstavljamo, koliko pogumnega je bilo potrebnega, da so pričevalci spregovorili o zločinih, ki so jih prikrajšali za družinsko srečo v njihovi rani mladosti. Dajmo jim upanje,” je povedala Tomčeva v videoposnetku.
🌟Brez spomina ni sprave.
Še vedno lahko podpišete podporo evropski peticiji o ohranjanju spomina na žrtve komunizma v Sloveniji. Podprlo jo je že preko 1200 podpisnikov! 🙏https://t.co/me8oM9SeeL pic.twitter.com/08zollye6m
— RomanaTomc (@RomanaTomc) December 21, 2023
Dr. Mitja Ferenc je peticijo vložil že sredi julija, tik pred poletnim premorom, Odbor za peticije pa jo je do sredine novembra pregledal in ugotovil njeno skladnost s pravili, saj gre za evropsko temo, ki je v pristojnosti EU. Nato je peticijo “odprl” tudi za podpisnike podpore.
Potrebnih je čim več podpisov
V poslankinem kabinetu so za Družino pojasnili, da je vseh peticij letno prek 1000 in ne pridejo vse v Evropski parlament (EP), običajno imajo tudi zelo malo podpisov podpore. Zdaj imajo pobudniki čas nekje do sredine januarja, da zberejo čim več podpisov podpore, kajti več kot jih bo, bolj bo peticija težka in težje ji bo reči “ne”.
“Lastna država jim je odrekla spomin na njihove starše, na brate, sestre in njihove svojce”, je dejala Tomčeva in pozvala vse k podpisu peticije o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja. “Vaš glas bo dal težo vsem, ki si zaslužijo spoštljiv spomin,” je zaključila.
T. B.