Septembra in oktobra so po treh slovenskih mestih (Koper, Maribor, Ljubljana) potekali dobro obiskani Pohodi za življenje, ki so v javnem prostoru predstavljali pomembno sporočilo o spoštovanju človekovega življenja, zato je novinar RTV Jože Možina povabil koordinatorico Pohoda za življenje Uršo Cankar Soares kot gostjo oddaje Intervju na TV Slovenija. Vendar so v “pluralni” in “nevtralni”, “javni” RTV naleteli na prepoved snemanja.
“Jožeta Možino je urednica TV Slovenija Polona Fijavž obvestila, da ne dovoli snemanja. Cenzura našega dela ni nič novega na RTV. Česa se “javna TV” tako boji, da se gre tako diskriminacijo?” Je zapisala Urša Cankar Soares.
Kljub pluralnosti stališč o tej pomembni družbeni temi medijska pokritost dogodkov, zlasti na RTV Slovenija, nikakor ni enakovredna. Medijski odmev letošnjih Pohodov za življenje je bil na RTV Slovenija minimalen, poleg tega pa je bil poudarek večkrat postavljen na protishode, organizirane s strani aktivistov Levice. Udeleženci in podporniki Pohoda za življenje so prav tako poročali o brisanju komentarjev v podporo dogodkom na spletnem portalu RTV Slovenija, kar sproža vprašanja o nepristranskosti in pluralnosti medija.
Prepoved intervjuja
Eden od bolj izstopajočih dogodkov pa je bila odpoved intervjuja z Uršo Cankar Soares, koordinatorico Pohoda za življenje, ki bi morala gostovati v oddaji Intervju. Intervju je bil sprva načrtovan, a je uredniško vodstvo TV Slovenija odločilo, da se snemanje prekliče. Voditelj oddaje, dr. Jože Možina, je želel, da bi pogovor kljub temu potekal, saj meni, da RTV kot javni medij mora odražati različna stališča, poroča Družina.
Poudaril je, da so v preteklosti gostili aktiviste leve provenience, zato dvojna merila glede izbire gostov ne bi smela obstajati. Urednica informativnega programa Polona Fijavž je namreč menila, da so stališča Soares Cankarjeve v nasprotju z ustavo, kar pa je dr. Možina zavrnil kot neutemeljeno.
Jutri naj bi snemala Intervju na RTV, z gospodom dr. Jožetom Možino. @JozeMozina Danes pa pride sporočilo, da odgovorna urednica @PolonaFijavz ne dovoli snemanja. Cenzura našega dela sicer ni nič novega na RTV. Česa se “javna TV” tako boji, da se gre tako diskriminacijo?
— Urša Cankar Soares (@CankarUrsa) October 15, 2024
Neprofesionalno in diskriminatorno dejanje
Možina je v svojem dopisu poudaril, da je RTV Slovenija javni medij, kjer se morajo spoštljivo pogovarjati z ljudmi različnih nazorov. Odpoved intervjuja je označil za neprofesionalno in diskriminatorno ter izrazil upanje, da bodo predsodki kmalu odpadli in bo lahko pogovor izpeljan v prihodnosti. “Dvojna merila pri selekciji gostov v javnem mediju so zame nesprejemljiva,” je ob tem zapisal dr. Možina.
Kot poroča Družina, je Možina celo Fijavževi ponudil kompromis, da bi intervju opravili in se kasneje odločili o morebitnih spornih vsebinah, vendar je bila ta ponudba prav tako zavrnjena. Dr. Možina se je Soares Cankarjevi opravičil za nevšečnosti in izrazil upanje, da bodo predsodki in izključevanja kmalu odpravljeni ter da bo intervju v prihodnosti izveden.
Ostri odzivi na cenzuro
Cenzura je povzročila tudi oster upor politikov in državljanov. Nekdanja ministrica Helena Jaklitsch je komentirala, “da si ne bo kdo domišljal, da na RTV obstaja pluralnost”, Davorin Kopše pa: “nedolgo tega je Možina v nekem intervjuju izjavil, da ga na RTV pri izbiri gostov ne ovirajo. Najbrž so ga depolitizirani enoumno programirani slišali in takoj popravili to “napako”. Drugi pa se sprašujejo: ‘Ali zdaj smejo v javni hiši govoriti le še hamasovci, tisti, ki so za smrt, za korupcijo, ki poveličujejo sramotne poteze ministrov?'”
Za RTV zlata medalja za selektivno poročanje
Na RTV pogosto opazimo selektivno poročanje, ki odraža politične interese in agende. Medtem ko se veliko prostora namenja pravicam do splava, se malo govori o pravicah do življenja. Vsak dan na RTV beremo, koliko je Izrael pobil ljudi, koliko jih je zaradi Izraela razseljenih, malo pa o hudih krizah v drugih državah. Boštjan Perne je opozoril na ta problem v medijih: “Veliko je kriznih žarišč po svetu, kjer ljudje trpijo. Ampak mediji (MSM) so tisti, ki delajo ena žarišča pomembnejša od drugih. Zaradi interesov, zaradi denarja, zaradi politike. Ne zaradi objektivnosti.”
Veliko je kriznih žarišč po svetu, kjer ljudje trpijo. Ampak mediji (MSM) so tisti, ki delajo ena žarišča pomembnejša od drugih. Zaradi interesov, zaradi denarja, zaradi politike. Ne zaradi objektivnosti.
A ste o Sudanu zadnje čase kaj prebrali? Ali o Etiopiji? Pa o Kurdistanu? https://t.co/uYIRFVmNJh— Boštjan Perne (@bostjanperne) October 15, 2024
“Ali ste o Sudanu zadnje čase kaj prebrali? Ali o Etiopiji? Pa o Kurdistanu? So nevladniki protestirali?”
Primer tega je poročanje o Izraelu, kjer mediji pogosto izpostavljajo število žrtev in razseljenih zaradi izraelskih napadov, vendar pa se ne posvečajo vojnam in trpljenju v drugih delih sveta. Sudan je eno takih žarišč. Od aprila 2023 je bilo v Sudanu ubitih vsaj 20.000 ljudi, več kot 10 milijonov pa je bilo razseljenih, od tega 2,4 milijona v druge države. Kljub temu so protesti in medijska pokritost minimalni. Podobno je v Etiopiji, kjer vojna v regiji Tigraj povzroča izjemno trpljenje. Od 6 milijonov prebivalcev Tigraja je 2 milijona postalo beguncev, najmanj 10.000 ljudi je umrlo, zabeleženih pa je bilo 230 množičnih pobojev. Pa ste o tem kaj prebrali v zadnjem času? Ali so nevladne organizacije protestirale zaradi tega? Ne.
Ta selektivnost v poročanju ne samo oblikuje javno mnenje, temveč tudi podpira politične in ekonomske interese tistih, ki nadzorujejo informacije. Medtem ko bi morala biti medijska pokritost nepristranska in celovita, je v praksi prilagojena političnim agendam in interesom določenih vplivnih skupin.
Sara Kovač