Rusija, država z največjimi zalogami energentov na svetu, se sooča z nepričakovano in resno krizo z gorivi, ki je pretresla vsakdanje življenje njenih prebivalcev. Konec septembra 2025 so napadi ukrajinskih brezpilotnih letal na ruske naftne rafinerije ustavili 38 odstotkov rafinerijskih zmogljivosti, kar je povzročilo pomanjkanje bencina in dizla ter prisililo vlado k podaljšanju prepovedi izvoza teh goriv do konca leta.
Medtem ko podpredsednik vlade Aleksander Novak zatrjuje, da je situacija “popolnoma pod nadzorom”, realnost na terenu prikazuje kaos: od omejitev cen in količin goriva na Krimu do zapiranja bencinskih črpalk po vsej državi.
Kriza je posledica kombinacije dejavnikov. Pozno poletje in zgodnja jesen sta obdobji povečane porabe goriva zaradi kmetijske žetve in počitnic, kar že tradicionalno povzroča motnje na trgu. Letos pa so razmere še poslabšali intenzivni napadi ukrajinskih oboroženih sil na ruske naftne rafinerije, ki so se začeli avgusta. Prizadetih je bilo najmanj 16 od 38 rafinerij, med drugim v Uhti, Rjazanu, Saratovu, Volgogradu, Sizranju in drugod. Ti obrati predstavljajo približno 20 odstotkov ruskih rafinerijskih zmogljivosti, proizvodnja bencina pa se je zmanjšala za okoli deset odstotkov, poroča časnik Kommersant.

Pomanjkanje goriva je septembra doseglo kritično raven, s primanjkljajem približno 400.000 ton od običajnih dveh milijonov ton mesečnih zalog. Posledično so bili prisiljeni številne bencinske črpalke zapreti, še posebej neodvisni ponudniki, ki se soočajo z regulacijami Zvezne antimonopolne službe. Ta prepoveduje dvigovanje maloprodajnih cen nad raven inflacije, kar velikim naftnim družbam omogoča, da ohranjajo nizke cene in izrivajo manjše konkurente.
Regionalne posledice in vladni ukrepi
Najhujše razmere so na Daljnem vzhodu, pomanjkanje goriva pa občutijo tudi v Moskvi, Moskovski regiji, Nižnjem Novgorodu, Leningradu in drugih regijah. Na priključenem Krimu so oblasti uvedle stroge omejitve, kot je mesečna kvota 30 litrov bencina na osebo. Podpredsednik vlade Novak je napovedal podaljšanje prepovedi izvoza bencina in uvedbo embarga na izvoz dizelskega goriva za neproizvajalce, pri čemer je razmere opisal kot “rahlo pomanjkanje”, ki ga pokrivajo zaloge. Rusko ministrstvo za energetiko, naftne družbe, Ruske železnice in ministrstvo za promet si prizadevajo za povečanje proizvodnje, a Novak priznava, da sta september in oktober “zahtevna”.
Strokovnjaki napovedujejo, da bi se razmere lahko stabilizirale do konca oktobra ali začetka novembra, saj se kmetijska sezona zaključuje in izvozne omejitve zmanjšujejo pritisk na zaloge. Dodatno olajšanje prinaša uvoz goriva iz Belorusije, kar je ironično, saj Rusija običajno oskrbuje Belorusijo z gorivom.

Rusija, odvisna od izvoza energentov, pričakuje leta 2025 rahel upad izvoza nafte za 2,08 odstotka na 240,1 milijona ton in dvomesten upad prihodkov od nafte in plina, kar slabša socialne razmere, a ne ogroža režima Vladimirja Putina. Gorivna kriza povzroča pomanjkanje na maloprodajnem trgu, kar vodi v nezadovoljstvo in gospodarske težave. Raziskava Levada Centra in Novaje Gazete kaže razdeljenost družbe: 52 odstotkov je optimističnih, četrtina zaskrbljenih ali pesimističnih, polovica pa brezbrižna ali negativno naravnana, kar izpodbija ambicije ruskega vodstva po globalnem voditeljstvu.
Ukrajinski napadi na rafinerije niso le gospodarsko oslabili Rusije, temveč so spremenili tudi dojemanje vojne med Rusi in celo vplivali na mednarodne akterje. Časopis The Economist poroča, da so napadi okrepili prepričanje Ukrajine v svoje vojaške zmogljivosti, kar je vplivalo celo na Donalda Trumpa. Po srečanju z Volodimirjem Zelenskim septembra 2025 je Trump izjavil, da je Ukrajina s podporo EU sposobna ponovno pridobiti svoja ozemlja.
Medtem Rusija išče tolažbo v alkoholu, poroča Jutarnji list. Proizvodnja alkoholnih pijač, vključno s pivom in vinom, je narasla za 3,1 odstotka na 16,4 milijona dekalitrov, kar kaže na odpornost tega sektorja kljub gospodarskim izzivom. A medtem ko se zaloge goriva krčijo, tragikomična resničnost ostaja: država, ki slovi po naftnem bogastvu, se bori z lastno oskrbo, medtem ko se njeni prebivalci soočajo z negotovostjo in omejitvami.
A. H.
