Kmetje in lovci so združeni in pripravljeni na boj proti vladajočim ter pametovanju ljudem, ki o kmetijstvu, divjadi in lovstvu vedo zelo malo. Podpisali so namreč sporazum o sodelovanju.
“S formalizacijo sodelovanja dvigamo vsakodnevno prakso na višjo raven, ki bo temeljila na zaupanju, dialogu in skupnem reševanju izzivov,” je povedal Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije. Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) dr. Jože Podgoršek pa je izpostavil prepričanje, da je to edina prava pot za učinkovito upravljanje tako z divjadjo kot tudi za obstoj kmetijstva.
Vlogo kmetov in lovcev bi se moralo prepoznati
Kmetje in lovci so del iste zgodbe. So varuhi prostora, narave, hrane in biotske raznovrstnosti. Politike bi morale prepoznati njihovo vlogo in jih vključiti kot enakovredne sogovornike. “Kmetom se očita, da kmetujejo v neskladju z naravnimi zakoni, lovcem se očita, da smo zgolj trofejaši,” je povedal Alojz Kovšca, predsednik Lovske zveze Slovenije.
“Psihološke bolečine, ki jih doživljamo ob tem, ni mogoče poplačati z denarjem,” pravi Medved.
“Na naše mesto se postavljajo raznorazne organizacije, ki zgolj z deklarativnim delovanjem, opazovanjem, kritiziranjem in predlaganjem pridobivajo javna sredstva in tudi družbeno moč,” je bil jasen Kovšca.
Čeprav se lepo sliši povedano iz ust gorečih zaščitnikov živali, je v resničnem svetu drugače. Divjad se je skoncentrirala zaradi zveri, divji prašiči so v ekspanziji. Kmetje so že pripravljeni na prašičjo kugo, ki je že na hrvaški meji. Šakali in medvedi se hitro razmnožujejo in povzročajo težave. “Menimo, da je ravno upravljanje z divjadjo izjemnega pomena za ohranjanje vrst in za ohranjanje kmetijstva,” med drugim izpostavlja Podgoršek.
V zadnjih letih smo bili priča političnim avanturam glede odnosa do živali
Preseljevanje živali ni rešitev, ker se znajdejo v novem habitatu, kjer niso vajene iskati hrane, niso vajene sobivati z drugimi živalmi, posledično povzročajo probleme. “Tiste medvede, ki smo jih v preteklosti preselili, so bili tako problematični v okoljih, v katera smo jih naselili oziroma so jih druge države naselile,” je poudaril Kovšca in opozoril, da na Ljubljanskem barju rijejo bregove odvodnjevalnih kanalov. “Rezultat se bo pokazal čez nekaj let. Takrat, ko odločevalci ne bodo več zasedali svojih stolčkov na vladi in v parlamentu, bodo kmetje morali popravljati luknje v Ljubljanskem barju.” Kot še opozarja Kovšca, smo bili v zadnjih letih priča političnih avanturam glede odnosa do živali. “Tukaj nas je prav veliko in lahko smo jeziček na tehtnici pri naslednjih volitvah.”
V preteklosti je bil vsak kmet tudi lovec, aktivno je skrbel za svojo zemljo, živali in naravo. Razmere so danes drugačne, a potrebe vseeno ostajajo: potreba po varnosti, po trajnostnem upravljanju naravnih virov in po sožitju med človekom in naravo. Dejstvo je, da je življenje v mestih drugačno kot na podeželju, in stik z zvermi, razen s tistimi v živalskem vrtu, ni mogoč. Morebiti pa bodo vladajoči ukrepali šele, ko zveri zaradi tega, ker jih je preveč in nimajo kje živeti, pridejo pred parlament.
A. H.