Ameriški pogajalci se mudijo v Moskvi na pogovorih o prekinitvi ognja v Ukrajini. Kljub dogovoru med ZDA in Ukrajino o 30-dnevnem premirju, ki ga je posredovala Bela hiša, ostaja ključno vprašanje, ali bo Rusija sprejela pogoje začasnega sporazuma, oblikovanega brez njenega prispevka.
Marco Rubio je poudaril, da mora Kremelj s podpisom premirja pokazati resnost glede končanja vojne. Ameriški predsednik Donald Trump je bil še ostrejši, saj je opozoril, da bi bilo zavračanje dogovora za Rusijo finančno “uničujoče” in namignil na možnost dodatnih sankcij.
Kljub pritiskom iz Washingtona pa je bilo razpoloženje v Moskvi hladno. Pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov ni jasno odgovoril, ali bo Rusija zavrnila predlog, a je poudaril, da bi premirje Ukrajini omogočilo okrepitev vojaških sil. Njegove besede so jasno nakazale dvom Kremlja glede poštenosti dogovora.
Sporazum, kot je razvidno iz skupne izjave, predvideva popolno prenehanje vojaških aktivnosti, izmenjavo vojnih ujetnikov, izpustitev civilnih zapornikov in vrnitev prisilno premeščenih ukrajinskih otrok iz Rusije. Dogovor vključuje tudi takojšnjo prekinitev izmenjave obveščevalnih podatkov med ZDA in Ukrajino ter ustavitev vojaške pomoči. Rusija pa je že nakazala svoje rdeče črte: nikakor ne bo dovolila prisotnosti tujih enot ali gradnje tujih vojaških baz v Ukrajini. To je bilo ponovno jasno izraženo tudi v četrtek, poroča CNBC.
Putin se na predlog še ni javno odzval, a njegov obisk na fronti v regiji Kursk, ki jo delno zasedajo ukrajinske sile, kaže, da želi Kremelj navzven delovati kot pobudnik vojaških aktivnosti. Medtem ruska vojska zatrjuje, da bo regijo kmalu popolnoma prevzela.
Analitiki ostajajo skeptični
Andrius Tursa, svetovalec za Srednjo in Vzhodno Evropo pri Teneo, opozarja, da bo Moskva težko zavrnila dogovor brez posledic, saj bi s tem tvegala dodatne sankcije in politično osamo. Tim Ash, višji strateg pri RBC Bluebay Asset Management, pa dodaja, da bi zavrnitev premirja razkrila Rusijo kot “zlonamernega akterja” in razjezila Trumpa.
A. H.