Vlada je potrdila predlog zakona, ki omejuje oddajanje nepremičnin v komercialne namene. Kot smo poročali v preteklosti, gre za neposreden napad na imetnike nepremičnin, ki jih oddajajo na spletni platformi AirBnB. Predlog zakona je na novinarski konferenci predstavil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež (SD).
Potrjeni predlog predvideva splošno omejitev kratkotrajnega oddajanja v večstanovanjskih stavbah na največ 60 dni v letu in za največ osem ležišč. Tisti, ki tovrstna stanovanja oddajajo, pa bodo po vladnem predlogu morali pridobiti 75-odstotno soglasje etažnih lastnikov in soglasje vseh mejnih etažnih lastnikov.
To pa še ni vse, soglasja bodo veljala le tri leta, stanovanja pa bodo v register nastanitvenih obratov prejela posebne nalepke. Stanovanja bodo po vladnem predlogu lahko oddajale le fizične osebe s statusom sobodajalca.
Register nastanitvenih objektov bo predvidoma vseboval več podatkov, do katerih bodo imeli inšpekcijski organi neposreden dostop. Povezan bo s katastrom nepremičnin. Register bo vseboval možnost začasnega preklica ID nastanitve v stanovanju po prekoračitvi dovoljenega števila dni oddajanj, poroča STA.
V eno- in dvostanovanjskih stavbah bi bila splošna omejitev na največ 150 dni na leto, oddajali pa bi lahko do 15 ležišč. Tudi v tem primeru bo potrebno soglasje etažnih lastnikov. Nov predlog ne vključuje več določila, da lahko v teh stavbah stanovanja oddajajo le fizične osebe s statusom sobodajalca, ampak bi lahko to dejavnost opravljali tudi samostojni podjetniki in pravne osebe.
Lokalne skupnosti bodo lahko glede na presojo stanja na stanovanjskem trgu in tudi glede na presojo turističnih potreb spremenile dovoljeno število dni oddajanj. Pri večstanovanjskih stavbah bi lahko spodnjo mejo znižale na 30 dni, zgornjo pa na največ 90 dni. Za eno- in dvostanovanjske bi lahko ta razpon znašal od 30 do 180 dni.
Vlada sicer namerava s posegom v svobodno gospodarsko pobudo “sprostiti” stanovanja, da bi ta postala dosegljiva na najemniškem trgu in da se stanovanja, “ki so bila zgrajena za namen domovanja, vrne njihovemu prvotnemu namenu”, je na novinarski konferenci povedal Frangež.
Napad na zasebno lastnino
Da gre za izrazito sporen predlog zakona, priča dejstvo, da Združenje sobodajalcev omenja možnost pobude ustavne presoje z zahtevo za začasno zadržanje izvajanja zakona. Predstavniki oblasti po drugi strani argumentirajo, da je gospodarska pobuda svoboda, a da se ta ne sme izvajati v nasprotju z javno koristijo.
Pojasnila so naletela na demanti civilne sfere.
Kakšna kolosalna neumnost spet! Legitimna pravica “v časovno omejenem obdobju”.
To je, kot da bi rekli, da imajo ljudje “legitimno pravico do svobode govora v omejenem obsegu” – če ne kritizirajo oblasti. https://t.co/weGSvg7ZSO
— Žiga Turk (@ZigaTurk) March 13, 2025
“Oddajanje sob in stanovanj največ 60 dni na leto?! A je tale horda norcev, ki sebe imenuje “vlada“, normalna??? Koliko časa boste še potrebovali, da vam bo kapnilo, da živimo v diktaturi???” je vladni predlog komentirala spletna uporabnica.
Sobodajalci: To bo vodilo v izbris 90 odstotkov ponudnikov
Prepričani so, da bi bilo s sprejemom novega zakona izbrisanih 90 odstotkov zasebnih ponudnikov kratkoročnih nastanitev. Po raziskavi, ki so jo izvedli, se v primeru sprejetja zakona velika večina sobodajalcev ne bi odločila za dolgoročno oddajanje, poroča STA. Sobodajalci, ki jih zakon neposredno naslavlja, niso bili vključeni v pripravo zakonskega predloga. Doslej so uspeli zbrati 3200 podpisov pod peticijo, da vlada predlog zakona ponovno pošlje v javno obravnavo.
Predsednik sveta zavoda Gostoljubnost slovenskih domov Marko Petković je predlog zakona označil za “minsko polje neživljenjskih in v praksi neizvedljivih določb”. Glede učinka predloga zakona pa je povedal, da bo izbrisanih 90 odstotkov zasebnih ponudnikov kratkotrajnih nastanitev, kar predstavlja 25 odstotkov nastanitvenih zmogljivosti v državi. “To predstavlja približno 50.000 državljanov, se pravi povezanih s sobodajalci in njihovimi družinami,” je dejal Petković.
Ž. K.