Finska in Švedska naj bi še v tem tednu razkrili, ali se bosta pridružili Natu. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah so Finci vedno bolj naklonjeni pridružitvi Finske v zavezništvo Nato. Obe nordijski državi sta po desetletjih stabilne vojaške nevtralnosti zdaj spremenili svoji stališči, odkar je Putin 24. februarja začel invazijo na Ukrajino in s tem sprožil dvom v varnost mnogih držav. Mnogi strokovnjaki niso pričakovali tako hitre spremembe politike omenjenih držav, saj so predvidevali, da se bo najprej spremenilo švedsko javno mnenje, potem švedsko politično vodstvo, nato finsko politično vodstvo in nazadnje še finsko javno mnenje. Sodeč po zadnjih anketah javnega mnenja pa se je zaporedje odigralo v obratni smeri. Finsko javno mnenje se je skoraj čez noč dramatično spremenilo že v prvem tednu po začetku invazije v Ukrajini, piše Prio.org.
Finski predsednik in poslanci bodo svojo odločitev objavili v četrtek, v nedeljo pa švedska vladajoča stranka. Predsednik Finske Sauli Niinistö in poslanci v Helsinkih bodo več kot verjetno 12. maja potrdili vstop države v zahodno vojaško zavezništvo. Odločitev o vstopu Švedske 15. maja je sicer manj gotova kot odločitev Finske, vendar ostaja zelo verjetna.
Drastične spremembe v javnem mnenju
Finsko javno mnenje o vprašanju članstva v Natu je bilo 30 let precej stabilno. V raznolikih, a rednih študijah od konca hladne vojne ni bilo nikoli več kot 30 odstotkov in pogosto celo manj kot 20 odstotkov Fincev za članstvo v Natu. Januarja 2022 je 28 odstotkov vprašanih podprlo zamisel o članstvu Finske v Natu, medtem ko se je delež neodločenih povečal. V februarski anketi je včlanitev v Nato podpiralo 53 odstotkov, v marčevski pa 62 odstotkov. Hkrati se je delež nasprotnikov članstva v Natu znižal na manj kot 20 odstotkov.
Javno mnenje močno vpliva na politiko
Ta dramatična sprememba javnega mnenja je zahtevala hiter odziv političnih voditeljev. Kljub temu še februarja predsednik Sauli Niinistö ni menil, da so na vidiku kakšne hitre odločitve glede članstva Finske v Natu, kasneje pa je javno mnenje postalo vedno glasneje. Posledično je vedno več politikov začelo zagovarjati odločitev za članstvo, na kar je moral odreagirati tudi predsednik. Po obisku v Washningtonu, kjer se je srečal s predsednikom Joejem Bidnom, se je pogovarjal tudi z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom in voditelji drugih ključnih držav Nata ter s švedsko premierko Magdaleno Andersson. Na Finskem je bila ustanovljena neformalna in ad hoc ožja skupina vodij strank, ki je usklajevala domači proces.
Finci izredno naklonjeni članstvu v Natu
V spletni anketi, njen naročnik je bil Yle Economic Research, je sodelovalo 1270 anketirancev, vzorec predstavlja volilno populacijo na Finskem (18 let in več). Sodeč po rezultatih te ankete, ki so jih objavili tudi na Twitterju, naj bi 76 odstotkov Fincev zdaj jasno podpiralo članstvo v Natu. 12 odstotkov jih je proti, medtem ko jih 11 odstotkov ostaja neodločenih. Pred invazijo Rusije na Ukrajino je bila ta podpora nižja od 50 odstotkov.
https://t.co/9GW5N1xNmF #NATO #suomi
— Taloustutkimus (@Taloustutkimus) May 9, 2022
Švedska neodločna, vendar se nagiba k članstvu
Švedsko javno mnenje je v večini anket podpiralo članstvo Švedske v Natu že pred vojno v Ukrajini. Ko se je vojna začela, sprememba mnenja ni bila tako drastična kot na Finskem. Marca je 47 odstotkov Švedov podprlo zamisel o članstvu v Natu, 33 odstotkov jih je bilo proti, če pa bi se Finska pridružila, je večina Švedov odgovorila, da bi bili za vstop v Nato. Aprila je 53 odstotkov Švedov podprlo članstvo v Natu. Ta sprememba odnosa Finske in Švedske do članstva v Natu kaže, v kolikšni meri javno mnenje obvladuje celotno varnostno politiko. Kognitivni premik v odnosu do članstva v Natu je očitno potreboval čustveni zagon.
Ruska invazija sprožila val sprememb o varnosti
Finska in Švedska sta se zgodovinsko izogibali članstvu v Natu kljub tesni zahodni naravnanosti v prizadevanju, da bi pomirili bližnjo Rusijo. Toda javno mnenje v obeh državah se je od invazije na Ukrajino prevesilo v prid pridružitvi. Finska premierka Sanna Marin je prejšnji teden dejala, da je ruska invazija na Ukrajino spremenila stanje varnostne politike na tak način, da ni več možnosti za vrnitev na prejšnje stanje, medtem pa generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg pozdravlja njuno članstvo. Vseh 30 držav Nata mora privoliti, da se katera koli nova članica pridruži bloku, v večini primerov je za to potrebno glasovanje v nacionalnih parlamentih, vendar je Stoltenberg prejšnji mesec na tiskovni konferenci v Bruslju dejal, da bodo našli način za premostitev tega vmesnega obdobja, ki bo zadovoljiv za obe državi.
Tanja Brkić