Presenečenj, dame in gospodje, ni. Kot so napovedovali pravi finančni strokovnjaki, se Kolektor sesuva. Napihnil se je prevelik mehurček, kot so bile številke čevljev vseh vključenih, verjetno se je veliko “izmuznilo” tudi v slovensko diasporo – davčne oaze –, in ko enkrat ni več toka denarja, sistem razpade.
In tu – pri razpadu Kolektorja – smo danes, skoraj dve leti po objavi javnega natečaja za graditev druge cevi karavanškega predora. In nekaj šestmestnih številk evrov, ki jih je od Kolektorja prejel veliki pravni strokovnjak, ki mu je uspelo samo zavlačevati in posledično škodovati davkoplačevalcem.
Stojan Petrič proti upravi Darsa
Petričev scenarij seveda s tem še ni končan. Na vse kriplje si prizadeva zadati še zadnji udarec upravi Darsa pri izvedbi pogajanj za izvajalca, kjer bo namreč igral na karto, ki jo je pred več kot letom očital ves čas najugodnejšemu ponudniku, turškemu Cengizu, nizko ceno torej, ki jo bo sedaj predrugačil v popoln dumping. Pri tem seveda ne smemo prezreti, da je ponudba Kolektorja v bistvu ponudba treh pravnih oseb, ki vse želijo del dobička – tudi Rika, ki brezplačno ne dela ničesar, in drugega turškega podjetja Yapi Merkezi, ki je dejansko zelo blizu oblastem v Turčiji, ob tem pa ima, spomnimo, naslov podjetja na naslovu častnega konzulata Slovenije v Turčiji. In prav ta častni konzul je v Turčiji tudi pričakal ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek ob njenem obisku. Kdo od navedenih se bo odpovedal dobičku?
Nova nevarna Kolektorjeva ruleta
Seveda nihče. Gre za novo ruleto izpraznjene malhe Kolektorja, ki je Alenko Bratušek že prvi dan ministrovanja pričakal z aneksom za drugi tir, katerega trase še videl ni in za katerega dela ni imel več kot dveh tovornjakov. Če kaj, si je Kolektorjev Petrič priigral slovenskim baronom laskavi naziv kralj aneksov in tudi v konkretnem primeru bo skušal narediti vse, da pri pogajanjih ceno za zgraditev druge cevi Karavank, za katero je skoraj dve leti trdil, da je v celoti nerealna, spusti še pod ponudbo Cengiza. In potem verjeti, da bi prvi dan po podpisu pogodbe − kot v primeru drugega tira − vložili že kar prvi aneks za … recimo vremenske razmere, ki bodo zagotovo sredi zime za gradbince neugodne. Saj nihče ne ve, da v predoru ni snega, kajne? No, nihče na ministrstvu, najverjetneje.
Ključno vprašanje je, kaj lahko na napovedani scenarij še odgovori Cengiz, ki bi se lahko po razkritju aktualnih ponudb pritožil najmanj na ponudbo družbe GGD in njenega koruptivnega partnerja Metrostav, kot tudi na ponudbo barona Petriča in njegovega Kolektorja. Pa se ni. Kot vemo, je Cengiz edini resno preučeval geologijo več mesecev pred oddajo ponudbe in ima reference za več kot 400 kilometrov zgrajenih predorov, Kolektor pa se v vmesnem času prepira o višini sedem ali osem metrov zidu Glinščice. To je dodaten dokaz, kako nizko je padel in na kakšne projekte se mora prijavljati, pa še na takih projektih ne more zmagati, in potem kazati mišice, da lahko računa na vsaj nekaj milijonov evrov. Cengiz ima v svoji ponudbi, ki je tako rekoč identična ponudbi izvajalca na avstrijski strani, zagotovo še “rezervo” in verjamemo lahko, da imajo menedžerji s tako količino referenčnih kilometrov predorov najmanj tudi izostren čut za pogajanja, kakršnega ga domači kalimeri stežka zaigrajo.
Kaj bodo rekli “strokovnjaki”? Kaj bo storil Cengiz?
Eno zanimivejših vprašanj je, kako bodo na scenarij popolnega dumpinga reagirali domači strokovnjaki na poziv, ki so kar tekmovali, kdo bo bolj utemeljeno zagotavljal, da ponudba Cengiza, čeprav tako rekoč identična avstrijski strani, ni izvedljiva, ni realna in kar je še takega, kar jim je uspelo izustiti. Bo zdaj tišina? In kaj bodo storili podporni mediji, ki so vmes celo aplavdirali Kolektorju, da uporablja vsa pravna sredstva in posledično zavlačuje postopek izbire izvajalca? Da ne bo pomote, to ni bilo objavljeno v dnevniku, ki ga Kolektor uničuje zaradi poslovne nesposobnosti. Bodo torej podporni mediji tako kot ob aktualnem razkritju premierjevih zaposlovanj njemu ljubih oseb v ptičjih hišicah molčali in gledali proč, je torej to ključna sestavina sestavljanke, ki bo del famoznega scenarija jesen-zima 2019/2020? Zelo verjetno.
Lahko pa Cengiz preseneti še s čim; kot je lani decembra z zagotovitvijo, da lahko razpisna gradbena dela izvede brez enega samega aneksa, o čemer lahko Petričev trio samo sanja, pa še to samo v zanje grozljivi mori. Pa da lahko nadomestijo zamudo, ki je nastala zaradi Kolektorjevih pravnih odisejad, v katerih je morala GGD skakati, kot je naročil Petrič. To bi bili nedvomno udarci, ki si jih niti kralj aneksov ne bi mogel izmisliti, prirediti ali ponarediti.
Približuje se že napovedana menjava uprave Darsa
Se pa zmeraj bolj približuje v Demokraciji že napovedana menjava uprave Darsa, ki sledi menjavi nadzornega sveta, katerega kadrovska sestava je zdaj videti kot hišni svet vrtca v Kamniku. Ali bolje, na Šmarci. Priznati je treba, da je uprava Tomaž Vidic – Vili Žavrlan zdržala vse nizke in visoke pritiske na način in s standardi, ki jih je od obeh kdorkoli težko pričakoval ob imenovanju. In zagotovo glede na imena, ki smo jih že napovedali, da naj bi bila pripravljena za prihodnjo upravo, ta tovrstnih standardov še nekaj časa ne bo dosegla. Ne glede na zakonske spremembe, ki naj bi jih pripravljal minister Rudi Medved, s katerimi bi uredili pravno kriminalko za lokalne šerife, ki lahko vsako vejico pošljejo na Državno revizijsko komisijo ter davkoplačevalcem odžirajo sredstva in čas, težko verjamemo, da bo od poslov odvisna četica v državnem zboru slednje tudi potrdila.
To nas pripelje do že izpostavljene ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek in njenega nedostavljanja poslov sivkam iz ozadja. Še posebej Petriču. Ne glede na to, kako naj bi si kupila medijski mir po poletnem stampedu, po katerem je malokdo verjel, da jo predsednik vlade še lahko obdrži, če bi (še) obdržal standarde, ki jih je uveljavljal ob odhodu ministra Jureta Lebna, je malo verjetno, da lahko zdrži še dolgo. Koristi od nje nima nihče, ne davkoplačevalci ne poslovneži, ker jim preprosto ne zna realizirati projektov, kar je glede na neverjetno izobrazbo več kot pričakovano, tudi ne upokojenci, ki jih je naplahtala v volilni kampanji. Koliko in kje vse je za medijske manevre dolžan njen Jernej Pavlič, je težko oceniti, dejstvo pa je, da v vrsti za tujino že čaka poraženec vseh poražencev in nekoč prvi, sedaj zadnji pravnik v državi Miro Cerar, ki ga je vrhunsko povozil nekdanji strankarski kolega Milan Brglez. Da bi lahko računala na kakršno koli pozicijo v državi ne glede na dnevne stiske in popoln razpad sistema predsednika vlade, pa vendarle ne gre računati.
Bo temu sledil še padec Šarčeve vlade?
In že smo pri zadnjem potencialnem zapletu, ki lahko vpliva na scenarij jesen-zima 2019/2020 Petričevega Kolektorja. In to je − padec vlade. Največja zagata bi bila podaljševanje mandata aktualne uprave Darsa in čakanje na spet nov nadzorni svet ter zagotovo novih najmanj pol leta negotovosti. Najverjetneje okoliščina, pri kateri od Tomaža Vidica ni pričakovati podpisa pogodbe za izvajalca del, hišno-svetnim predstavnikom nadzornega sveta pa vsekakor panično iskati nove rešite za že naračunane profite in prihodke. Kolektor lahko samo z dvema izvodoma Dela tedensko vlado vrže kadarkoli, dokazano mu tudi Šarec ne dostavlja, in prav Šarec je vsak dan bolj problem in nobena rešitev. Niti rešitev nikogar. Še samega sebe ne niti slavnega svetovalca. Vendar ta zadnja različica scenarija pomeni plačevanje milijonskih penalov Avstriji. In Evropski uniji. Tudi to vemo.
Demokracija