Schengen obstaja le še na papirju. Turisti v Franciji bi se lahko soočili s kaosom, potem ko je država postala zadnja članica EU, ki je poostrila nadzor na schengenskih mejah. Francija je namreč začela slediti korakom šestih drugih članic EU, kot je Nemčija, ki je uvedla podoben nadzor, razlog zanje pa je zaskrbljenost zaradi naraščajočih migracij, poroča Daily Mail.
Francoska vlada je sporočila, da bodo preglede uvedli zaradi “resnih groženj javnemu redu in notranji varnosti, ki jih predstavljajo teroristične dejavnosti na visoki ravni”. Poudarjajo, da nova ureditev ne bo vplivala na vse potnike in da bodo kontrole izvajali na meji. Vendar potovalni strokovnjaki opozarjajo, da bi se približno 100 milijonov turistov, ki vsako leto obiščejo Francijo, lahko soočilo z morebitnimi zamudami na meji.
Izvršni direktor potovalne svetovalne agencije The PC Agency Paul Charles je dejal, da so se popotniki po brexitu navadili na poostren nadzor po Evropi, zdaj pa prihaja do nadaljnjega zaostrovanja, ki “nikakor ni dobrodošlo”. Opozarja, da obstaja nevarnost, da bodo pregledi postali trajni. Nove mejne kontrole bodo vplivale na kopenske, pomorske in zračne poti Francije s šestimi sosednjimi schengenskimi članicami. To so: Belgija, Nemčija, Italija, Luksemburg, Španija in Švica.
Strah pred trajno zaprtimi mejami
Te nove omejitve naj bi začele veljati 1. novembra in trajale do 1. aprila prihodnje leto, obstaja pa možnost dodatnega podaljšanja. Francija je tovrsten nadzor uvedla prvič po pandemiji covida-19. Migrante in nepooblaščene osebe vračajo na meji, osumljene kaznivih dejanj pa pridržijo. V skladu s schengenskim sporazumom se je 29 evropskih držav strinjalo z odpravo nadzora na notranjih mejah z namenom doseganja svobode gibanja po vsej celini. Petindvajset od 27 držav članic EU je pogodbenic sporazuma, skupaj z Islandijo, Lihtenštajnom, Norveško in Švico.
Vendar Zakon o schengenskih mejah dovoljuje državam članicam, da uvedejo začasne mejne kontrole, če oblasti menijo, da obstaja resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti. Takšne začasne omejitve lahko trajajo do šest mesecev, če pa se oceni, da nevarnosti še vedno obstajajo, se ukrepi lahko podaljšajo.
Nemčija na mejah že okrepila nadzor in identificirala 17 skrajnežev
Nemčija je septembra uvedla podoben nadzor zaradi zaskrbljenosti glede napadov islamskih skrajnežev in nenadzorovanih migracij. Nemška notranja ministrica Nancy Faeser je dejala, da bi to pomagalo ustaviti kriminalce in islamiste v zgodnji fazi, vendar se je soočila s kritikami več evropskih partnerjev. Avstrija je tako sporočila, da ne bo sprejemala migrantov, vrnjenih s skupne meje z Nemčijo.
Vendar pa so podatki nemške vlade, objavljeni kmalu po začetku veljavnosti nadzora, razkrili šokantna razkritja: v samo petih dneh po ponovni uvedbi mejnih kontrol na vseh nemških mejah je zvezna policija odkrila skoraj 900 nepooblaščenih vstopov. Od tega je bilo identificiranih 17 skrajnežev, vrnjenih 640 oseb in izvršenih 114 nalogov za prijetje.
Sistem biometričnega pregleda ESS so jedrne države EU zavrnile
EU je v začetku tega meseca potrdila, da je tako imenovani sistem vstopa/izstopa (EES), ki naj bi bil prvotno uveden 10. novembra, zadržan, ker ključne članice bloka – Francija, Nemčija in Nizozemska – niso pripravljene na izvedbo.
EES bi ukinil preglede potnih listov in žige ter nadomestil sedanji sistem z nizom biometričnih testov, ki bi od imetnikov potnih listov, ki niso državljani EU, zahtevali predložitev prstnih odtisov in skeniranje obraza na prvi točki vstopa v schengensko območje. Ob vsakem naslednjem obisku bi se sprožilo novo biometrično preverjanje.
To je že tretjič, da EES zamuja, zdaj pa ni nobenega novega datuma za morebitno uvedbo.
I. K.