“Slovenija potrebuje celoten energetski načrt od zgoraj navzdol,” je v Odmevih poudaril Jan Malec, raziskovalec na področju reaktorske fizike na Inštitutu Jožef Stefan in predsednik Mreže mlade generacije Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije, ki opozarja, da nam bo z zaprtjem NEK in TEŠ 6 ostalo zelo malo elektrike in to elektriko bo treba nadomestiti. “V energijski prihodnosti se ne odločamo o jedrski energiji ali obnovljivih virih, odločamo se o jedrski energiji plus obnovljivih virih ali pa zemeljskem plinu plus obnovljivih virih.”
Na vprašanje, kako gleda na posvetovalni referendum, njegov umik, vso to politično zgodbo kot nek državljan mlajše generacije, kot volivec in tudi kot verjetno navdušenec nad jedrsko energijo, je Jan Malec, ki je med drugim tudi asistent na Fakulteti za matematiko in fiziko, priznal, da je bil razočaran nad predreferendumskim dogajanjem. Opazil je namreč, da se je zadnje čase javna debata iz strokovnih vprašanj premaknila na politične afere.
Malec je prepričan, da bi se morali pogovarjati o tem, kakšni scenariji so možni za Slovenijo, kako bomo dobili elektriko, kakšno oskrbo. “Namesto tega pa smo poslušali o spletkah in o politiki, ki je po mojem mnenju manj pomembna kot oskrba z energijo.”
Sonce in veter še nikjer na svetu nista dosegla razogljičenja države
“Slovenija jedrsko energijo potrebuje. Če se hočemo razogljičiti, se pravi ne samo elektrike, ampak tudi transport, industrijo in ogrevanje, potem ko ne bomo več imeli NEK-a in TEŠ 6, bi po naših izračunih potrebovali tri take elektrarne, kot je jedrska elektrarna Krško,” je pojasnil in dodal, da sonce in veter še nikjer na svetu nista dosegla razogljičenja države, zato potrebujemo jedrsko energijo. Poudarja, da gre za strokovno vprašanje, sam referendum je politični aparat. “Kako vlada pride do te odločitve, pa je stvar politike, ampak o vsebini se vsekakor moramo pogovarjati.”
Ko je pogovor nanesel na sodobnega človeka in njegovo pripravljenost razmišljati o zmanjševanju energetske porabe, je Malec pojasnil, da cilj predstavlja celotno zmanjšanje porabe energije. “En del lahko dosežemo tako, da stvari elektrificiramo. Zato je dobra jedrska energija, ker proizvaja brezogljično energijo. Ker uporaba elektrike je bolj učinkovita od uporabe fosilnih virov, recimo v avtomobilih, ki se jih itak hočemo znebiti,” je pojasnil in dodal, da če slučajno kdo misli, da bomo uporabo energije zmanjšali tako, da industrijo selimo v druge države, kot to počne Nemčija in delno Slovenija, ki zapira težko industrijo, se je ob tem treba zavedati, da to ne doseže ničesar pozitivnega za planet, ker CO2 izpusti ne poznajo mej.
Odločamo se o jedrski energiji plus obnovljivih virih ali pa zemeljskem plinu plus obnovljivih virih
Na vprašanje, kako bi Slovenija morala nadaljevati svojo pot, je Malec izrazil prepričanje, da Slovenija potrebuje celoten energetski načrt od zgoraj navzdol. “Se pravi, taki ukrepi, kot so izolacija stavbe in tako naprej, lahko pomagajo, ampak mi moramo vedeti, da nam bo po zaprtju NEK in TEŠ 6 ostalo zelo malo elektrike in to elektriko bo treba nadomestiti.” Do 2040 bo po njegovih besedah mogoče res trajalo nekaj časa, da zgradimo jedrsko elektrarno, a alternativa, recimo proizvodnja vodika, sploh še ne obstaja. “Profesor Plut je že povedal, da je alternativa zemeljski plin, in tukaj pridemo v resnici do središča problema. V energijski prihodnosti se ne odločamo o jedrski energiji ali obnovljivih virih, temveč se odločamo o jedrski energiji plus obnovljivih virih ali pa zemeljskem plinu plus obnovljivih virih,” je bil jasen.
Kakšen naj bo energetski načrt Slovenije? Jan Malec iz Mreže mlade generacije Društva jedrskih strokovnjakov. pic.twitter.com/tTxVEHkN44
— Odmevi (@TVOdmevi) October 23, 2024
V nadaljevanju je še omenil, da so bile nekatere študije že narejene. Ve se namreč, da je Eles letos poleti naredil študijo, ki jo je naročila vlada. “Deset različnih scenarijev, rezultat te študije je bil po vseh do sedaj objavljenih podatkih, da je opcija, ki ima jedrsko energijo, več kot dvakrat cenejša kot opcija 100% obnovljivih virov,” je povedal in dodal, da je bila ta študija objavljena prepozno za referendum, in sicer tako za nasprotnike kot za tiste, ki ga podpirajo. “Ampak to so tiste ključne informacije, ki bi jih ministrstvo moralo objaviti zato, da bi se volivci lahko odločali,” je zaključil.
Ž. N.