Poslanec in kandidat za evropskega poslanca Branko Grims je na novinarski konferenci predstavil zahtevo za sklic izredne seje DZ, na kateri bi obravnavali predlog novele zakona o volitvah v državni zbor.
Poslanska skupina SDS predlaga, da predsedniki in namestniki DVK, volilnih komisij enot in okrajnih volilnih komisij niso nujno iz vrst sodnikov, poroča STA.
Grims je na novinarski konferenci povedal, da predlagajo spremeniti volilno zakonodajo tako, da bi se okrepila avtonomija volilnih komisij in da bi se hkrati izognili konfliktu interesov, do katerih prihaja pri oblikovanju volilnih komisij.
“Naš predlog je, da se spremeni sedanja določba, v kateri mora biti obvezno predsednik volilne komisije sodnik in da se to nadomesti z enakovredno, vendar manj vsebinsko zahtevno rešitvijo, po kateri je lahko predsednik volilne komisije vsakdo, ki ima pravno izobrazbo, pravosodni izpit in izkušnje s področja urejanja volilnih zadev znotraj volilnih organov,” je povedal Grims.
Grims je še pojasnil, da bi se na tak način izognili največji pasti, ki grozi prihajajočim volitvam v evropski parlament. “Saj veste, da je sodna veja oblasti napovedala, da zaradi ne uresničitve Golobovih obljub o njihovih višjih plačah lahko pride do tega, da se oni volitev ne bodo udeležili. To bi praktično onemogočilo izvedbe volilnih opravil. To ne bi okrnilo demokratičnega procesa samo v Sloveniji, ampak tudi v celotni EU,” trdi poslanec SDS.
“Želim posebej poudariti, da v SDS razumemo jezo in stisko sodnikov, ki želijo uresničitev tistega, čemur se je Robert Golob izrecno zavezal. Vendar opozarjajo, da je g. Robert Golob kot predsednik vlade naplahtal ne samo sodnike, temveč tudi kmete, gasilce, prevoznike, poleg sodnikov tudi tožilce, dobesedno je naplahtal že vse. Kogar še ni, naj se postavi v vrsto in, verjemite, ne bo mu treba dolgo čakati,” je dejal Grims.
V nadaljevanju je poslanec Grims odgovoril tudi na vprašanje glede zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripradnikov narodov nekdanje SFRJ. Poudaril je, da je Ustava RS jasna. V 3. členu piše, da je Slovenija država slovenskega naroda in da je utemeljena na neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe, prav tako ustava določa, da je slovenščina uradni jezik povsod, razen tam, kjer živijo narodne skupnosti in je območje dvojezično. ”Če govorimo o integraciji, česar ima sedanja koalicija polna usta, potem je prvi in temeljni pogoj integracije poznavanje slovenskega jezika. Iz vseh teh razlogov Poslanska skupina SDS tudi podpora predlog NSi za posvetovalni referendum na to temo.
Ž. K.