“Poslanka SDS Alenka Jeraj je na današnji novinarski konferenci spregovorila o predlaganih rešitvah in razlogih za predlog zakona o paliativni in hospic oskrbi,” sporoča SDS.
V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke so v parlamentarno proceduro vložili predlog zakona, ki določa organizacijo, vzpostavitev mreže in financiranje paliativne in hospic oskrbe v Republiki Sloveniji. Ker se delež starajočega se prebivalstva tudi v Sloveniji povečuje, moramo kot razvita evropska država nujno narediti korak v smeri sistemske ureditve na tem področju. Poslanka SDS Alenka Jeraj je predstavila trenutno situacijo: “Stanje je trenutno takšno, da imamo že nekaj let določene time anesteziološko-protibolečinskih ambulant v obeh KC in splošnih bolnišnicah. Zagotovljena so tudi sredstva, vendar iz podatkov ZZZS izhaja, da storitve niso realizirane. V letu 2022 je bilo npr. za paliativno oskrbo predviden obseg v višini 16,1 milijonov evrov, realiziranih storitev pa le za 7,2 milijonov evrov, kar predstavlja le 45-odstotno realizacijo.”
“Tudi za leto 2023 je predvidenih 16,1 milijonov evrov za paliativno oskrbo. Deluje že določeno število mobilnih paliativnih timov po izvajalcih, a tudi tu je dejstvo slaba realizacija, le 47 odstotkov planiranega obsega. Ocenjujemo, da bi potrebovali vsaj še osem timov tam, kjer še niso organizirani, tako da bi jih bilo skupaj 16. To bi pomenilo dodatne okoli tri milijone evrov, če so seveda predvidena sredstva realno načrtovana, sicer se izkoristi to, kar ni realizirano v zadnjih letih.” Predlagani zakon jasno določa naloge in izvajalce, pa tudi plačnika – ZZZS iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. “Paliativna oskrba se s storitvami medicinskih ukrepov, storitev zdravstvene nege in psihosocialne podpore vključi v storitve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in se v celoti krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja,” je razložila poslanka Jeraj.
Paliativna oskrba lahko pozitivno vpliva na potek bolezni
V nadaljevanju je Jerajeva nakazala ureditev dejavnosti hospic hiš s statusno ureditvijo dejavnosti kot javne zdravstvene dejavnosti s financiranjem oskrbnega dne, in sicer podobno, kot se financirajo storitve negovalnih bolnišnic oziroma storitve v socialnovarstvenih zavodih. “Glede na število prebivalcev in v primerjavi z npr. Nemčijo bi potrebovali pet do šest hospic hiš z do 50 posteljami; strošek dnevne oskrbe je v hospicu nižji od oskrbnega dne v negovalni bolnišnici,” je povedala Jerajeva. Kot je na novinarski konferenci poslanka še poudarila, paliativna oskrba lahko pozitivno vpliva na potek bolezni, ne pospešuje niti ne zavlačuje smrti, potrjuje življenje in prepozna umiranje kot naraven proces. Zato so v poslanski skupini SDS prepričani, da bo prepoznan namen ureditve paliativne in hospic oskrbe ter dobre rešitve, ki jih prinaša zakon za naše bolne in starejše državljanke in državljane.
Domen Mezeg