Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke zahteva sklic nujne seje seja odbora za zdravstvo z obravnavo izjemno visoke presežne umrljivosti. Slovenija je namreč po tej metriki na prvem mestu v Evropski uniji.
Slovenija je ena izmed najstarejših držav na svetu. Najstarejša je sicer Japonska s povprečno starostjo 47,8 let, tej pa sledita Nemčija in Italija. Slovenija je na četrtem mestu s povprečno starostjo 44,9 let. Iz tega razloga je vlada Janeza Janše ustanovila Urad za demografijo, ki pa ga je po volitvah leta 2022 vlada Roberta Goloba skoraj nemudoma ukinila.
V SDS tako kot v dijaški organizaciji opozarjajo na nedavni tragični dogodek v prestolnici kot tudi na vse hujše duševne stiske med mladini, ki se lahko končajo tragično. V petih letih si je življenje vzelo za razred otrok oziroma 23 mladoletnih. Poskusov samomora je vse več, lani jih je bilo 569.
Eurostat (statistična služba Evropske unije) je začela z merjenjem presežne umrljivosti po začetku pandemije covida-19. Slednja predstavlja število smrti zaradi vseh vzrokov, izmerjenih v določenem obdobju, nad tistim številom, ki je bil definiran v izhodiščnem obdobju. V tem primeru so kot izhodišče postavili povprečno število smrti, ki so se zgodile vsak mesec v obdobju med letoma 2016 in 2019, torej obdobje, ki ga ni prizadela pandemija covida-19. Višja kot je vrednost, večje je število dodatnih smrti v primerjavi z izhodiščem, negativni indikator pa meni, da je bilo v posameznem mesecu manj umrlih v primerjavi z izhodiščnim obdobjem. Dne 15. februarja 2024 je Eurostat objavil zadnji podatek glede presežne umrljivosti v državah članicah Evropske unije, in sicer za mesec december 2023. Takrat je presežna umrljivost v Evropski uniji znašala 9,5 %, kar je več kot mesec prej, saj je bila novembra 8,5-odstotna. Ob zadnjih podatkih pa bi morali v Sloveniji nemudoma zazvoniti vsi alarmi ali se prižgati vse rdeče luči.
Najvišjo presežno umrljivost v decembru so poleg Slovenije (21,3 %) zabeležili še v Avstriji (20,7 %) in Estoniji (20,0 %), sledijo Nemčija (19,3 %), Danska (19,0 %), Nizozemska (18,5 %) in Slovaška (17,1 %). Enako zaskrbljujoči so sicer tudi podatki glede presežne umrljivosti v Sloveniji za celotno leto 2023. Kar osem mesecev smo imeli presežno umrljivost nad povprečjem Evropske unije, in sicer januarja 6,9 %, nato izrazito nad povprečjem, in sicer maja 8,8 %, junija 11,2 % in julija 10,8 % ter nato ponovno oktobra 8,9 %, novembra 14,3 % in decembra 21,3 %.
Premier Golob in ministrica za zdravje ignorirata problem
Slovensko javno zdravstvo je na robu, najbolj odgovorna za to stanje dr. Robert Golob, predsednik vlade, in dr. Valentina Prevolnik Rupel, ministrica za zdravje, pa se še kar delata, kot da težav ni. Morda ju bodo predramile številke vse starejše slovenske družbe, ki bo zdravstvo potrebovala le še bolj, številke o samomorih mladih zaradi duševnih stisk, ki v slovenskem javnem zdravstvu nedopustno dolgo čakajo na pomoč, in številke o presežnih smrtih, ki so lahko tudi posledica kaosa v javnem zdravstvenem sistemu.
Iz tega razloga poslanska skupina SDS predlaga razpravo na odboru za zdravstvo, nato pa sprejetje naslednjih dveh sklepov.
1. Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da predloži analizo vzrokov za visoko število presežnih smrti v Sloveniji v letu 2023.
2. Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da v roku treh mesecev predloži ukrepe, s katerimi bo v prihodnje preprečilo visok odstotek presežne umrljivosti v Sloveniji.
Ž. K.