V Putinovem popačenem pogledu na svet je ravno Britanija in ne ZDA poglavitni krivec za domnevne neuspehe Rusije, vse od krimske vojne do poraza carjev pa od vzpona Hitlerja ter do razpada Sovjetske zveze. Ruski diktator Britanijo vidi kot vzrok za ruske neuspehe. Med siloviki se pojavlja celo prepričanje, da je za invazijo v kurski regiji prav tako krivo Združeno kraljestvo. Putin je prepričan, da je Otok odgovoren za zgodovinske krivice, ki naj bi doletele Rusijo, kar ga posledično postavlja v središče diktatorjevih maščevalnih naklepov. Britanija se mora pripraviti na ruske grožnje v prihodnosti, mora ostati budna, svari bivši britanski obrambni minister Ben Wallace.
Nekdanji britanski minister za obrambo Ben Wallace v svojem javnem pismu razgalja resnično podobo maščevalne in užaljene Putinove Rusije, ki ne stremi k modernizaciji in dobrobiti lastnih državljanov, marveč je ujeta v stare zamere in občutke, da so se ji zgodile velikanske zgodovinske krivice. Kot opozarja, je Vladimir Putin ujet v izkrivljen, romantičen koncept razmišljanja, ko za domnevne zgodovinske neuspehe Rusije in Sovjetske zveze krivi zlasti Združeno kraljestvo, v svojem zanosu pa razmišlja predvsem, kako si v očeh Zahoda povrniti veličino in strahospoštovanje. In ker je v Putinovem pojmovanju ključni krivec in ovira pred tem prav Britanija, lahko slednja v prihodnje, po mnenju Wallacea, pričakuje maščevanje, zato mora Združeno kraljestvo ostati na preži, poroča Asean Now.
Putinova dejanja so tesno povezana z njegovim pojmovanjem zgodovine
Oktobra 2022 so ruske specialne enote in uradniki po Putinovem ukazu v Hersonu skrivaj izkopali posmrtne ostanke Grigorija Potemkina, slavnega ruskega vojskovodje iz 18. stoletja, tesno povezanega s cesarico Katarino Veliko. Potemkin je tesno povezan s slednjo in z rusko aneksijo Krima leta 1783, s tem pa simbolično pomemben za rusko zgodovino. Njegove ostanke so odpeljali na neznano lokacijo, morda v Moskvo ali na Krim, kar razkriva globoko zakoreninjene motive ruskega predsednika. Ta poteza poudarja, da so Putinova dejanja tesno povezana z njegovim razumevanjem zgodovine in ruske vloge v njej.
V letih pred rusko invazijo na Ukrajino februarja 2022 so se mnogi spraševali o Putinovih resničnih namenih. Kljub številnim obveščevalnim poročilom in zagotovilom strokovnjakov je bil bivši obrambni minister Wallace prepričan, da Putina ne vodijo racionalni interesi ali želja po modernizaciji Rusije, temveč mešanica maščevanja, dediščine in romantičnega pogleda na preteklost. Nekdanji agent KGB, skupaj s svojim notranjim krogom silovikov oziroma članov ruskih varnostnih služb, trdno verjame, da je Zahod odgovoren za propad Sovjetske zveze.
Sprevračanje zgodovinskih dejstev
V tem izkrivljenem pogledu se ruski voditelji ne vidijo kot arhitekti sovjetskega propada, temveč kot njegove žrtve, ujete v zahodno zaroto. Po njihovem mnenju bi Rusija brez vpliva Zahoda zmagala v drugi svetovni vojni in vzhodna Evropa, vključno z Vzhodno Nemčijo in Poljsko, bi ostala pod okriljem Moskve. Ta revizionistična zgodovina je očitna v Putinovem eseju iz junija 2021 z naslovom Pravi nauki 75. obletnice druge svetovne vojne, ki izkrivlja zgodovino in prikazuje Rusijo kot rešiteljico sveta. Putin v eseju celo trdi, da je nacistično-sovjetski pakt, ki je omogočil invazijo in delitev Poljske, nekako koristil Združenemu kraljestvu, pri čemer namenoma zanemarja resnične posledice pakta Molotov-Ribbentrop.
SZ je pred vojno sodelovala v skupnih vojaških vajah in Nemčiji dobavljala tanke!
Putin prav tako izpušča ključne zgodovinske grozote, kot je masaker v Katinu leta 1940, kjer je Rdeča armada skupaj s sovjetsko tajno policijo usmrtila približno 20 tisoč Poljakov. Prezre tudi dejstvo, da je Sovjetska zveza pred invazijo na Poljsko sodelovala v skupnih vojaških vajah z Wehrmachtom in dobavljala tanke nacistični Nemčiji. Čeprav ta esej ponuja malo zgodovinske natančnosti, je neprecenljiv vpogled v Putinovo razumevanje zgodovine in zgodovinskih zamer, ki poganjajo njegova dejanja.
Zahodna inteligenca je napačno ocenila diktatorjeve besede
Skoraj leto dni pozneje, julija 2022, je Putin napisal še en esej, O zgodovinski enotnosti Rusov in Ukrajincev, ki združuje etnični nacionalizem in zgodovinski romantizem. Esej odkriva elemente Putinove agresivne zunanje politike in ponuja vpogled v njegove prihodnje poteze, čeprav so ga številni strokovnjaki napačno ocenili kot nerazumno pisanje voditelja, odtujenega od resničnosti. Težava je v tem, da mnogi zahodni strokovnjaki, ki so analizirali Putinove izjave, niso prepoznali njihovega pomena. Inteligenca, predvsem po vojni v Iraku, je postala preveč previdna, analize pa so bile pogosto razvrednotene s strani birokracije, kar je vodilo v napačne ocene Putinovih dejanj.
Politiko vodi ruski imperialni ego, zlasti pa želja, da bi jih svet strahospoštoval
Leta 2016 je poročilo Chilcot o vojni v Iraku opozorilo na nevarnosti prevelikega zanašanja na poenostavljene obveščevalne podatke in poudarilo potrebo po razumevanju nasprotnikove perspektive. Razumevanje motivov nasprotnikov pa ni samo naloga analitikov obveščevalnih služb, temveč tudi politikov, ki morajo imeti sposobnost razumevanja ljudi in njihovih namenov. Osebno srečanje z ruskim obrambnim ministrom Sergejem Šojgujem in generalom Valerijem Gerasimovom pred invazijo na Ukrajino je bivšega ministra spomnilo na pomen tega človeškega razumevanja.
Ob odhodu iz Moskve mu je general Gerasimov celo dejal: “Nikoli več ne bomo ponižani. Bili smo četrta vojska na svetu, zdaj smo prva ali druga. Smo mi in Američani.” Ta izjava odraža miselnost ruskega vodstva, ki želi ponovno napisati zgodovino in izbrisati ponižanja, povezana s koncem hladne vojne. Zanje je to vprašanje nacionalnega ponosa in misije za ponovno vzpostavitev Rusije kot velesile. Vendar pa trenutna dejanja Rusije, ki jo še naprej izolirajo in slabijo na mednarodnem odru, kažejo, da ta prizadevanja vodijo le v nadaljnje poniževanje režima.
Domen Mezeg