Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je skupaj s poslanci poslanske skupine Nepovezanih poslancev vložila zahtevo za sklic izredne seje, na kateri bi spregovorili o predlogu priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi s postopki odkrivanja in preiskovanja sumov kaznivih dejanj, vezanih na bančno kriminaliteto.
Predlagatelji ob tem izpostavljajo, da so državljani in državljanke Republike Slovenije na podlagi rezultata stresnih testov, ki so bili objavljeni decembra 2013, za reševanje oziroma stabilizacijo državnih bank namenili več kot pet milijard evrov. To pomeni, da je vsak državljan za reševanje državnih bank namenil okoli 2.500 evrov. Za slabe kredite, ki po svojem bistvu v večini primerov predstavljajo kazniva dejanja bančne kriminalitete, so večinoma odgovorna vodstva bank, ki so takšne kredite odobravala, in člani nadzornih svetov, ki so delovanje bank nadzorovali.
Na Islandiji in Irskem so bančne lopove zaprli
Poslanke in poslanci ob tem opozarjajo, da sta se v podobni situaciji kot Slovenija znašli tudi Islandija in Irska, vendar so v teh dveh državah postopki pred sodišči danes več ali manj zaključeni. Glavna preiskovalka bančne luknje na Islandiji je pred časom povedala, da je bilo njihovo delo težaško, a so odgovornim za bančno luknjo uspeli odvzeti večino nezakonito pridobljenega premoženja in jih pripeljali pred sodišča, kjer so odgovarjali za svoja dejanja. Podobno se je dogajalo tudi na Irskem, kjer so v dobrih treh letih in nekaj mesecih pravnomočno obsodili okoli 80 odstotkov vseh tistih, ki so bančno luknjo povzročili.
V Sloveniji obsojen še nihče
Stanje na področju odkrivanja bančne kriminalitete je v Sloveniji precej drugačno. Kriminalistična policija je do konca januarja 2016 evidentirala oziroma zaznala 228 sumov bančnih kaznivih dejanj. Skupna ocenjena škoda zaznanih kaznivih dejanj je znašala 779 milijonov evrov. Doslej je bilo na ravni policije zaključenih 138 sumov kaznivih dejanj, za 96 so podali kazenske ovadbe zaradi utemeljenega suma storitve različnih kaznivih dejanj, za 42 primerov pa so napisali zgolj poročila, ker niso ugotovili podlage za kazensko ovadbo. Do sedaj niti na prvi stopnji ni bil obsojen še nihče.
NPU in specializirano državno tožilstvo neodzivno
Zaskrbljujoče pa so tudi izjave direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada Darka Majheniča, ki je dejal, da bo “šele sodna praksa dejansko pokazala, ali gre pri slabi bančni praksi v resnici tudi za kazniva dejanja”, ter izjava vodje Specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana, ki je opozoril, da “enostavno ni objektivnih pogojev, da bi se preiskave, bančne ali pa gospodarske, končale v šestih mesecih, kot to določa Zakon o kazenskem postopku” in da “zoper ta rok šestih mesecev, če preiskava ni končana, tožilstvo nima nobenega pravnega sredstva”.
M. P.