“Ta praznik so instrumentalizirali, zato da so prikrili svoj namen – da izvedejo revolucijo z velikimi žrtvami (med vojno) in da prevzamejo oblast. To je bil njihov načrt,” je ob praznovanju dneva upora proti okupatorju pojasnila zgodovinarka Griesser Pečar.
27. april se še vedno imenuje dan upora proti okupatorju, čeprav danes poznamo resnico o tem prazniku – gre za mitologijo. V komunistični Jugoslaviji so praznik imenovali dan Osvobodilne fronte, saj naj bi bila tega datum leta 1941 ustanovljena OF za boj proti okupatorju. V resnici je bila v hiši Josipa Vidmarja 26. aprila 1941 ustanovljena Protiimperialistična fronta za boj proti Angliji, Franciji in Ameriki. 18. aprila 1941 se je zaključila invazija na Kraljevino Jugoslavijo, aprila pa so slovenski komunisti in nacisti še vedno paktirali (kar je bilo posledica pakta Ribbentrop-Molotov).
Skupaj so celo proslavili 1. maj, torej praznik dela. Šele napad na matico, torej na Moskvo, je spremenil odnos do nacistov. Da, dejstvo je, da sta bili v drugi svetovni vojni tako jugoslovanska kot sovjetska oblast na strani zmagovalcev, vendar to ne spremeni zgodovinskega dejstva, da so bili med nemškim napadom na Kraljevino Jugoslavijo nacisti in komunisti zavezniki. Prav tega dejstva “ponosni nasledniki KPS” še do danes niso iskreno ponotranjili. O tem, zakaj je tako, smo se pogovarjali z zgodovinarko Tamaro Griesser Pečar.
Kaj vam pomeni ta praznik?
27. april – včasih je bil to praznik Osvobodilne fronte, danes pa je dan upora proti okupatorju in pravzaprav nima nobene zgodovinske podlage. 27. aprila leta 1941 oziroma dan prej je bila ustanovljena Protiimperialistična fronta, ki je bila naperjena proti zahodnim državam, torej proti Veliki Britaniji, Franciji in ZDA ter proti domači gospodi, ne pa proti okupatorjem. Takrat kakšnega upora še ni bilo. Tedaj je še veljal pakt med Hitlerjem in Stalinom. Šele ko je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo, se je to spremenilo. Potem pa so instrumentalizirali upor za to, kar so dejansko hoteli – za revolucijo, s pomočjo katere bi po vojni prevzeli oblast. In to jim je tudi uspelo.
Zakaj niso raje izbrali kakšnega datuma, ki bi bil bližje datumu napada Tretjega rajha na Moskvo?
Zato, ker so od vsega začetka želeli pokazati, da so oni tako ali tako bili proti okupatorju. Ker oni so potem taktično, po napadu, instrumentalizirali boj proti okupatorju.
Absolutno! Ampak saj veste, da komunisti organizacije TIGR dolgo časa niso želeli priznati.
Zakaj menite, da zgodovine še danes ne želijo priznati? Zakaj jo še vedno potvarjajo? Dejstva namreč so, kakršna so … Kaj je vzrok, da nekateri nočejo sprejeti resnice o 27. aprilu?
Ker še vedno velja inačica komunističnega zgodovinopisja, ki je pri nas zelo močno prisotna. Očitno to koristi sedanji oblasti. Ampak zgodovinopisje se ne more ozirati po barvi, politiki itd., marveč mora skladno s pravili stroke ugotavljati, kaj je bilo in česa ni bilo. Treba se je držati dejstev.
Značka iz Trbovelj iz leta 1941. Izdana za skupno proslavo komunistov in nacistov 1. maja 1941. pic.twitter.com/NrX0WminFz
— Alenka Jeraj (@AlenkaJerajSDS) March 20, 2018
Menite, da bodo kdaj spremenili datum praznovanja dneva upora proti okupatorju, ko bomo kot narod dozoreli?
Upam, da bomo enkrat prišli k pameti, ker trenutno imam občutek, da se Slovenija spet pomika nazaj v tiste čase, iz katerih smo izšli in za katere smo mislili, da jih ne bo več. Z veliko zaskrbljenostjo spremljam to, kar se dogaja – da se v parlamentu ne more prosto govoriti, da se jemlje besedo … Da sploh ne omenjam večine medijev in da tudi sodstvo ne deluje tako, kot bi moralo!
Bi še kaj dodali v zvezi s tem praznikom?
To, kar sem že rekla, da so ta praznik instrumentalizirali, zato da so prikrili svoj namen – da izvedejo revolucijo z velikimi žrtvami med vojno in da prevzamejo oblast. To je bil njihov načrt.
Tedaj pravzaprav ni nihče vedel, kako se bo zadeva odvijala, ampak vsekakor jim je okupacija na vsak način pomagala, da so lahko izpeljali revolucijo. To pa drži. Obenem je treba povedati, da Protiimperialistična fronta, ki se je po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo preimenovala v Osvobodilno fronto, ni bila edina organizacija, ki je delovala proti okupatorju. Obstajale so tudi legije, četniki, ilegalne obveščevalne službe, kar se zelo rado pozablja.
Domen Mezeg